Prva objava: Delo Infoteh, 10. november 2009

Nekatere spletne strani se morda ne bodo več pokazale

Udeleženci konference IPv6, ki so jo priredili zavod Go6, akademska in raziskovalna mreža Arnes ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, so se katastrofičnih scenarijev sicer vzdržali, vendar so kljub temu poudarili, da je prehod ponudnikov spletnih vsebin in storitev na novejši protokol IPv6 neizogiben. Na svetovni splet se namreč priklaplja čedalje več naprav – od prenosnih računalnikov in pametnih telefonov do hladilnikov in števcev porabe električne energije –, ki potrebujejo vsaka svoj internetni naslov. Ker starih naslovov IPv4 ne bodo več mogle pridobiti (razen na črnem trgu), jih bodo morali začeti telekomunikacijski operaterji in ponudniki internetnih storitev priklapljati v nov naslovni prostor, na katerega se bodo poleg naprav postopoma selile tudi vsebine, ter hkrati poskrbeti za združljivost novega in starega interneta.

Ker uporabnikov ne bo zanimalo, po katerem protokolu se bodo pretakale vsebine in kako se bodo priklapljale njihove naprave, ampak bodo hoteli še naprej uporabljati svetovni splet, bo prehod na IPv6 odvisen predvsem od operaterjev in ponudnikov spletnih vsebin. Tega se zavedajo tudi slovenski operaterji, vendar hkrati opozarjajo, da bi morala pri uvajanju protokola IPv6 dejavno sodelovati tudi država – ponuditi svoje elektronske storitve e-uprave na novem protokolu, zahtevati podporo IPv6 v javnih naročilih ter pripraviti konkretne usmeritve in druge spodbude (davčne olajšave …). Predstavniki države pa so se branili, da jim za tako velik tehnološki podvig manjka kadrov in denarja, za prehod pa naj bi najbolje poskrbel trg, saj bodo imeli operaterji in ponudniki vsebin od novega protokola številne koristi.

Martin J. Levi, direktor strategije IPv6 v podjetju Hurricane Electric in veteranski promotor tehnologije IPv6, je za podobne razprave slišal že velikokrat. Povedal je, da v tem trenutku številne države in operaterji še ne čutijo posebne potrebe po prehodu, saj je prometa IPv6 malo, za protokol ni razvitih še nobenih vročih (»killer«) aplikacij, IPv4 pa bo deloval tudi potem, ko bo zmanjkalo naslovov, saj ga ne bo izključil nihče. Kljub temu se marsikdo ne zaveda, koliko dela ga v resnici čaka in kako hitro bosta minili dve leti, je opozoril Levi.

Na konferenci smo lahko večkrat slišali napoved, da bo internetnih naslovov IPv4 zmanjkalo čez dobrih 700 dni. Kaj se bo zgodilo potem?

Teh dobrih 700 dni ne smemo gledati kot na tiktakanje bombe v akcijskem filmu. Ko se bo ta števec iztekel, se verjetno ne bo zgodilo nič dramatičnega. Uporabniki bodo začeli opažati postopne spremembe. Morda se v vaši priljubljeni spletni kavarni vaša mobilna naprava ne bo več mogla povezati na internet, ker zanjo ne bo več naslova, saj lastnik kavarne ali njegov ponudnik ne bosta zamenjala opreme. Morda se določene spletne strani, ki bodo delovale na IPv6, ne bodo več pokazale, če ponudnik interneta ni nadgradil svoje storitve. Medijev, ki bodo svoje vsebine objavljali preko IPv4 nekateri bralci ne bodo več mogli brati ali pa bodo zaradi nezdružljivosti med IPv4 in IPv6 nehale delovati nekatere povezave na njihovih straneh. Scenarijev je veliko, zato je treba ozavestiti ponudnike in uporabnike, da se ta datum nezadržno bliža in da je treba opraviti še veliko dela.

Kdo bo plačal ta prehod? Je to naloga operaterjev in ponudnikov vsebin?

Vsak ima svojo računico. Operaterji bodo terminalsko opremo verjetno menjali med svojimi naložbenimi cikli. Strankam bodo zamenjali opremo, ne da bi uporabniki to sploh opazili, ali pa jim bodo za vabo ponudili novo storitev, zaradi katere bodo uporabniki pripravljeni kupiti novo opremo in ne bodo niti opazili, da naprava podpira nove protokole. Operaterji lahko naložbe v IPv6 prikažejo kot nujno naložbo, ki jim bo v prihodnosti sploh še omogočala opravljati njihov posel. Hkrati lahko od menjave opreme pričakujejo tudi konkretne koristi, saj so novejše naprave pogosto manj hroščate, delujejo hitreje, so varnejše in omogočajo več storitev: internetno telefonijo, televizijo … Zelo podobno velja za ponudnike vsebin, ki se prav tako ne bodo mogli izogniti prehodu na IPv6, če bodo hoteli s svojimi vsebinami in storitvami doseči čim več uporabnikov. Komercialni pritiski bodo veliki. Predstavljajte si, da bi Facebook izgubil pet odstotkov uporabnikov, ker ne bi bil dostopen? In z njimi pet odstotkov prihodkov? Ali da ponudnik interneta ne bi mogel priklapljati novih uporabnikov? Tega si ne bo mogel nihče privoščiti, če bo hotel ostati v poslu.

Lahko določeno vlogo odigra tudi država?

Pri milenijskem hrošču smo imeli konkreten datum, do katerega je bilo treba ukrepati. Pri tem pa nimamo takega konkretnega datuma, ki bi operaterje prisilil v prehod, zato bi moral biti premislek države predvsem strateški: ali hoče poskrbeti, da bodo njeni državljani še naprej lahko dostopali do podatkov. Pa tudi, ali je zanjo pomembno, da bodo vsebine, ki jih objavljajo njeni državljani, vidne tudi v tujini. Vendar se države in nekatere mednarodne organizacije prehoda na IPv6 lotevajo zelo nerodno. Evropska komisija je v eni izmed svojih strategij zapisala, da naj bi bilo v Evropi do leta 2010 četrtina interneta pripravljenega na IPv6, vendar ni nikjer pojasnila, kaj pomeni ta četrtina – četrtina vseh povezav, prometa, naslovov, spletnih strani, vladnih omrežij … Poleg tega se države zavedajo, da bo ostalo v javni upravi veliko računalnikov in programov, ki jih ne bo mogoče nadgraditi, ker jih poganjajo predpotopni operacijski sistemi, na katerih tečejo programi, razviti pred dvajsetimi leti. Zato se marsikje raje niti ne ukvarjajo s prehodom na IPv6.

Po drugi strani so nekatere države, denimo Kitajska, prehod na IPv6 prepoznale kot pomemben političen projekt …

Drži, nekatere vlade so prehod prepoznale kot političen projekt. Zavedajo se, da jim ne sme zmanjkati naslovov za naprave, ki se bodo priključevale na svetovni splet, saj bi nezadostna komunikacijska infrastruktura ovirala gospodarsko rast. Kitajski ni težko izračunati, koliko prebivalcev imajo, koliko je naslovov IPv4 in kakšne bodo posledice, če ostanejo brez njih. Verjetno so presodili, da želijo imeti več nadzora nad prihodnjo uporabo interneta, poleg tega pa tudi računajo, da bodo s prehodom pridobili veliko znanja, ki ga bodo lahko pozneje tudi izvažali.

Naslovov IPv4 bo zmanjkalo precej pred izvedenim prehodom na IPv6. Lahko kmalu pričakujemo začetek trgovanja z naslovi IPv4, ker bodo nekatere večje države in operaterji poskušali ustvariti nekaj zaloge zase?

Za vsak omejeni vir se prej ali slej pojavi trg in ljudje bodo začeli preprodajati stare naslove IP. Trg za naslove IPv4 že obstaja, saj se prodaje in nakupi naslovov že dogajajo, a ker področje ni regulirano, gre za črni trg. S pomanjkanjem številk se bodo najprej srečali ponudniki internetnih storitev in njihova velikost bo pri tem zelo pomembna. Vzemimo vaš nacionalni Telekom in velike evropske Telekome. Vsi bodo prisiljeni kupovati internetne naslove na črnem trgu. Vprašanje je le, koliko bodo posamezni Telekomi pripravljeni plačati in kako bodo manjši Telekomi na črnem trgu tekmovali z velikimi, saj bodo ti lahko vedno ponudili več. Zato se bodo verjetno pojavili pozivi, da je treba področje naslovov regulirati, vendar bo takrat že prepozno. Le kdo lahko uredi črni trg?

Related articles by Zemanta

• IPv6 Challenges and Opportunities (tech.slashdot.org)
• Unallocated IPv4 Internet Addresses Soon to be Consumed (prweb.com)
• IPv4 addresses in short supply (news.cnet.com)

Zakaj lastnika islandskega nacionalnega telekoma zanima naložba v precej večji Telekom Slovenije? Koliko so pripravljeni plačati zanj in katere zaveze slovenske vlade bi bili pripravljeni upoštevati? Kaj bi pomenil njihov vstop za uporabnike, dobavitelje in upravo?

Brynjólfur Bjarnason, predsednik uprave islandske družbe Skipti, je po prvih vprašanjih skoraj opravičujoče povedal, da o številkah in vsebini pogovorov s slovenskimi prodajalci ne more govoriti. Zato pa je med pogovorom večkrat poudaril, da želijo s Telekomom Slovenije predvsem vzpostaviti »strateško partnerstvo« – izraz, ki ga na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo zelo radi slišijo.

Prva objava: Delo FT, 24. december 2007, foto Lenart J. Kučić

Ob letošnjem prevzemu danskega telekomunikacijskega podjetja Ventelo ste povedali, da z nakupom uresničujete svojo strategijo širitve na trge severne Evrope in Velike Britanije, kjer vas zanimajo predvsem manjša telekomunikacijska podjetja. Telekom Slovenije ne ustreza temu opisu. Zakaj ste se kljub temu odločili, da se boste potegovali zanj?

Po privatizaciji so nam novi lastniki zelo jasno povedali, da od nas pričakujejo mednarodno širitev, saj je islandski trg omejen. Prvo priložnost nam je ponudila hitra islandska gospodarska rast, zaradi katere so se domača podjetja začela širiti v tujino. Ker so tam potrebovala telekomunikacijsko in informacijsko podporo, smo se širili skupaj z njimi in kupili nekaj razmeroma majhnih lokalnih telekomunikacijskih podjetij, s katerimi smo jim laže zagotovili ustrezne storitve. Telekom Slovenije je seveda popolnoma drugačna naložba, je pa zelo podoben našemu podjetju na Islandiji. Oba telekoma sta nekdanja državna monopolista, na domačem trgu imata podobne tržne deleže in sta na podobni razvojni ravni. Telekom Slovenije zato vidimo predvsem kot primerljiv partnerski telekom, ki ima v svoji regiji zelo podoben položaj in željo po širitvi na tuje trge.

Razmišljate predvsem o nakupu lastniškega deleža ali ste pripravljeni ponuditi tudi navzkrižno lastništvo, ki si ga želijo slovenski prodajalci?

Reciva, da z navzkrižnim lastništvom postanete strateški partner. Več vam ne morem povedati.

Bi bilo v tem primeru navzkrižno tudi vodenje združenega podjetja?

Ob morebitnem strateškem partnerstvu bi moral biti delovni odnos med vodstvoma podjetij zelo dober, da bi takšno partnerstvo obrodilo sadove. Hkrati bi se začeli srečevati naši tehniki, saj bi se lahko drug od drugega veliko naučili. Telekom Slovenije ima več izkušenj z mobilno telefonijo 3G, mi pa ga presegamo pri vsebini. Imamo lastno televizijsko postajo, napredno platformo televizije IP in precej izkušenj z interaktivnimi telekomunikacijskimi storitvami – denimo e-nego na domu. Za islandske uporabnike je nasploh značilno, da so vedno pripravljeni preizkusiti nove storitve. Vsak hoče imeti najnovejše tehnološke pridobitve in jih je pripravljen tudi plačati. Zato moramo biti pri storitvah zelo prožni.

Kaj bi – poleg ponudbe vsebin – še spremenili pri poslovanju Telekoma Slovenije? Kritiki mu pogosto očitajo, da ima preveč zaposlenih, da njegovo poslovanje ni optimalno glede na velikost in tržne deleže, da je preveč odvisen od določenih dobaviteljev opreme …

Če ne bi verjeli, da je Telekom Slovenije dobro podjetje, ne bi prišli tako daleč. Za zdaj lahko povem le, da vidimo nekaj zaloge pri vodenju podjetja, ki morda ni popolnoma optimalno. Glede strahu pred odpuščanjem zaposlenih želim poudariti, da imamo izkušnje s takšnimi preoblikovanji. Po privatizaciji v Islandiji se je skupno število zaposlenih zaradi hitre rasti še povečalo.

Kar nekaj zaposlenih ste pridobili s prevzemi.

Da, vendar se je število zaposlenih povečalo tudi v matičnem podjetju, saj smo uvedli nekatere nove dobičkonosne storitve.

Imajo posamezni oddelki v vaši skupini veliko samostojnosti ali jih poskušate tesneje povezati v celoto? Sploh operaterji mobilne telefonije so imeli v preteklosti zelo različne vloge.

Sinergije med hčerinskimi podjetji je smiselno izkoristiti, kjer je to mogoče. Ne morem pa komentirati, kakšno je naše stališče do sedanjih razmerij med Telekomom in Mobitelom, če vas to zanima.

Kakšne obveznosti vam je kot novemu lastniku nacionalnega telekoma določila islandska vlada?

Islandski telekom mora po zakonu vsakemu prebivalcu priskrbeti internetno povezavo, ki omogoča prenos podatkov s hitrostjo najmanj 128 kb/s. Po privatizaciji so morali novi lastniki sprejeti tudi to zavezo. Čeprav je bilo to zelo drago in smo si morali pomagati z zelo različnimi tehnologijami, nam je uspelo lani povezati še nekaj zadnjih odročnih kmetij in doseči skoraj stoodstotno pokritost. Seveda pa so potrebe uporabnikov interneta precej večje, kot omogoča ta minimalna hitrost. Zato se je vlada odločila precejšen delež kupnine vložiti v poseben sklad, ki bo financiral postavitev novih baznih postaj po Islandiji in gradnjo širokopasovnega brezžičnega omrežja.

Je vlada kupcem poleg zagotavljanja minimalne povezljivosti postavila še kakšne druge pogoje?

Novi lastniki so morali do konca leta 2007 vrniti na borzo vsaj 30 odstotkov delnic. Ta datum je bil pozneje podaljšan do prvega četrtletja 2008. Drugih pogojev skoraj ni bilo. Še največ so se ukvarjali s tem, ali naj se upravljanje omrežja loči od opravljanja storitev, s čimer bi telekomunikacijska infrastruktura ostala v javni lasti. Vendar je vlada sklenila, da bo vrednost podjetja višja, če se to ne bo zgodilo.

Koliko kupcev se je tedaj zanimalo za nakup islandskega telekoma?

Za nakup se je sprva potegovalo 12 kandidatov, ki so tudi pridobili natančno dokumentacijo. Vendar so navsezadnje le trije kupci oddali resne ponudbe.

Kakšno je bilo vladno stališče do naložbenih skladov?

Za naložbene sklade je bil islandski telekom zanimiv, ker je že ponujal triple play in se pripravljal na 4-play. Na splošno je bila država do naložbenih skladov nekoliko zadržana, saj so se bali, da bodo telekom kmalu razbili in ga prodali po delih. Naši lastniki so nam, nasprotno, že takoj jasno povedali, da je njihova naložba dolgoročna. To nam je dalo precej dobro podlago, saj smo lahko razmišljali bolj strateško.

Je takšna lastniška politika za telekomunikacijsko industrijo dobra ali slaba? So boljši lastniki, ki jih zanimajo dolgoročne naložbe, ali bi bolj nestrpni lastniki pospešili razvoj novih storitev?

Na splošno je dobro imeti dolgoročnejši pogled, čeprav ne zanikam nekaterih prednosti naložbenih skladov, ki znajo zelo učinkovito in koristno pretresti svojo lastnino. Vendar pa preveliki pritiski na četrtletne rezultate v najslabšem primeru spodbujajo prirejanje knjigovodstva. To se je zelo močno pokazalo na trgu, ki je postal veliko bolj pozitiven za dolgoročne naložbe.

Kakšna je vaša napoved za prihodnost – bodo postali telekomunikacijski operaterji predvsem distributerji vsebine, agregatorji ali tudi producenti vsebin?

Težko je napovedovati prihodnost. Mi poskušamo združiti vse troje. Imamo lastno televizijsko postajo, video na zahtevo in platformo, na kateri ponujamo tuje televizijske vsebine.

Kakšne so vaše izkušnje z vodenjem lastne televizijske postaje? Kar nekaj velikih telekomov, denimo španska Telefonica, se je s podobnimi poskusi v preteklosti že opeklo.

Televizijsko postajo smo kupili predvsem zato, ker smo se podajali na trg televizije IP in videa na zahtevo. Vedeli smo, da moramo imeti lastne vsebine, če hočemo spodbuditi uporabo nove tehnološke platforme. Veliko je pripomogel nakup pravic za prenose nogometne lige premier za tri leta. Pa tudi … mediji so zelo vznemirljiva panoga.

Je video na zahtevo zaživel? Številni evropski ponudniki ugotavljajo, da imajo uporabniki še vedno preveč drugih virov filmske zabave – komercialno televizijo, omrežja za izmenjavo datotek.

Ne strinjam se, da video na zahtevo ne ponuja dobrega poslovnega modela. Za zdaj ponujamo 1100 filmskih naslovov, vsak uporabnik pa v povprečju kupi en video na mesec. Če operater zna izrabiti interaktivnost, je ta platforma precej boljša od drugih, ki jih naštevate. Interaktivne storitve uporablja več kot dve tretjini naših naročnikov. Zelo zanimiv je otroški program, ki ga prav tako ponujamo na zahtevo. Spreminja se tudi odnos hollywoodskih studiev do novih oblik ponujanja vsebin. Televizija IP in video na zahtevo sta stvar prihodnosti in z njima ne morete zgrešiti, če se ju lotite pravilno.

Je islandski telekom naprodaj? Je bilo zanj v zadnjem času kaj zanimanja, saj so zahteve po širitvi tudi za druge evropske telekome?

Tega ni v načrtih, ampak nikoli ne veš. Zgodovinsko smo zelo tesno povezani z nordijskimi podjetji. Lastniki bi seveda morali premisliti, če bi dobili zanimivo ponudbo. Vendar pa menim, da so pripravljeni počakati še nekaj let, saj vedo, da lahko vrednost podjetja še precej zvišamo.

Maierhoferjev prvomajski odhod k bolgarskemu mobilnemu operaterju Mobitelu naj ne bi bistveno vplival na prihodnjo Simobilovo strategijo: postavljanje omrežja umts, še temeljitejšo optimalizacijo poslovanja in glasno zagovarjanje liberalizacije telekomunikacijskega trga.

To so tudi teme, o katerih Maierhofer najraje spregovori. Na »špekulacije« o prodaji Simobila, nakupu Telekoma Slovenije in govorice, kdo s kom zganja nespodobnosti, se niti ne odzove.

Prva objava: Delo FT, 2. april 2007, foto Mavric Pivk

Pred dobrim letom dni ste nam zelo prepričano zatrdili, da v Sloveniji nima smisla graditi drugega omrežja umts. Danes navdušeno razlagate, koliko boste vložili v umts, kaj vse boste ponudili uporabnikom …

Res sem to rekel, priznam. In še vedno sem prepričan, da bi bila na slovenskem trgu souporaba obstoječe infrastrukture bistveno smiselnejša. Celo veliki operaterji mobilne telefonije, denimo Vodafone in Orange v Veliki Britaniji, se povezujejo na področju umts, ker sta gradnja in vzdrževanje omrežja izjemni dragi. Poleg tega je tehnološki razvoj zelo hiter. Niti največji operaterji si ne morejo privoščili, da bi na vsaki dve leti vlagali velike vsote v infrastrukturo.

Zakaj ste se kljub temu odločili za gradnjo lastnega omrežja umts?

Preprosto: nismo se uspeli dogovoriti s Telekomom, lastnikom obstoječega omrežja.

Na trg umts vstopate zelo pozno. Ste se kaj naučili iz nesrečne vseevropske zgodbe o umts: velikih vlaganj, nejasne strategije, pomanjkanja storitev?

Naš pozen vstop ima tudi pozitivne plati. Izognili smo se visoki koncesnini za umts – Mobitel je zanjo plačal sto milijonov evrov, mi samo šest odstotkov te cene. Ker na trgu ni bilo konkurence, se ponudba umts ni razvila, zato je tudi naš zaostanek za tekmecem ustrezno manjši. Pri postavljanju omrežja imamo na voljo znanje in izkušnje skupine Mobilkom, zato se bomo lahko izognili marsikateri nesrečni izkušnji. Vemo tudi, da je treba omrežje umts načrtovati zelo pragmatično: ugotoviti, kje so potencialni uporabniki storitev umts, in jih doseči.

Na predstavitvi umts ste tudi vi najprej prikazali videotelefonijo – storitev, ki jo operaterji mobilne telefonije že leta poskušajo prikazati kot največjo pridobitev mobilne telefonije tretje generacije (3G). Se vam ne zdi, da je čas za kaj novega?

Menim, da bo postal mobilni širokopasovni internet ključna storitev 3G.

Kljub temu da se količina prenesenih podatkov po omrežjih mobilne telefonije v Sloveniji povečuje razmeroma počasi?

Razlogov za počasno rast je več. Ker ni bilo konkurence, se niso razvijale storitve. Poleg tega so šele zdaj na voljo tehnologije, s katerimi lahko mobilni operaterji po kakovosti storitve tekmujemo s fiksnimi ponudniki interneta, denimo kabla in xdsl. Skupina Mobilkom v testnih okoljih že preizkuša prenos podatkov s hitrostjo 14,4 Mbit/s, ki jo omogoča tehnologija HSDPA.

Razvoja mobilnega širokopasovnega interneta ne ovira samo tehnologija, temveč tudi cena. Prenos podatkov po mobilnih omrežjih je še vedno nezaslišano drag.

V Avstriji so nekatere podatkovne ponudbe mobilnih operaterjev že ugodnejše od tistih, ki jih ponujajo fiksni operaterji. Prenos podatkov po mobilnih omrežjih je vsekakor mogoče ponuditi za konkurenčno ceno. Res pa je, da bo za običajne rezidenčne uporabnike fiksni širokopasovni dostop do interneta vedno cenejši od mobilnega. Za mobilne operaterje so zato zanimivi predvsem poslovni uporabniki, ki jim bomo ponudili zaokroženo podatkovno ponudbo.

Se boste mobilni operaterji še naprej posvečali predvsem »povezanemu posamezniku« ali vas bodo nekoč zamikale tudi dnevne sobe digitalnih domov?

Operaterji mobilne telefonije že po definiciji omogočamo posameznikom, da so vedno in povsod povezani. Res pa se mobilne in fiksne platforme vse bolj združujejo. Tehnologija ip prihaja tudi v mobilno telefonijo, mobilni operaterji bodo začeli ponujati povezave xdsl in uporabljati tudi druge brezžične tehnologije …

Ali tudi v Simobilu razmišljate o vstopu v telekomunikacijske »žice«? Znano je, da ste se zanimali za nakup Voljatela, ki ga je pozneje prevzela skupina Tuš.

Res smo se zanimali za nakup, a se je pojavil kupec, ki je bil pripravljen za Voljo odšteti precej več kot mi. O konkretnih načrtih težko govorim, lahko pa zagotovim, da Simobil ne bo ostal samo mobilni operater.

Vrednost delnice vašega materinskega podjetja, avstrijskega telekoma, je pred nedavnim padla zaradi napovedi manjše rasti prihodkov v prihodnjem poslovnem obdobju. Je to že posledica prihajajoče krize v mobilni industriji, manjših prihodkov zaradi telefonije ip in direktive o mobilnem gostovanju v tujih omrežjih (roamingu)?

Vsakoletno povečevanje prihodkov tudi za več deset odstotkov, ki je v mobilni industriji veljalo doslej, ni več realno. To je naravno, saj je evropski trg zasičen. Vendar ne verjamem, da je prihodnost tako črna. Veliko potenciala za mobilne operaterje se skriva že v prenosu govora. V Avstriji približno 60 odstotkov vse telefonije prenesejo mobilna omrežja, v Sloveniji je delež mobilne telefonije šele blizu 40 odstotkov. Ker analitiki verjamejo, da bo v prihodnosti kar 80 odstotkov vsega govora potekalo po mobilnih omrežjih, je že na tem segmentu veliko priložnosti za rast. Še večji razcvet čaka mobilni internet, prej ali slej se bodo odprli tudi nišni trgi, denimo mobilno plačevanje in zabava. Mislim pa, da ti trgi ne bodo prispevali več kot 15 odstotkov prihodkov od prodaje, zato čaka operaterje dramatično klestenje operativnih stroškov in boljša izraba omrežij. Mobilne »killer aplikacije« namreč kar ni na obzorju …

Pa mobilna televizija? Operaterji jo napovedujejo že nekaj let, zaznamovala je tudi letošnji barcelonski kongres mobilne telefonije 3GSM.

Z mobilno televizijo bodo operaterji zagotovo ustvarili nekaj prihodkov, a se jo bodo morali lotiti zelo preudarno. Treba je vedeti, da mobilna televizija ne bo nikoli tekmovala z velikimi ploskimi zasloni v dnevnih sobah. Omejitve zaslona so prevelike, zato uporabniki mobilnih telefonov ne bodo nikoli uporabljali za ogled dveurnih filmov. Mobilna televizija pa lahko postane zelo uporabna dopolnilna storitev, denimo med velikimi športnimi dogodki ali kot podaljšek interaktivne televizije. DVB-H pomeni velik napredek in omogoča zelo kakovostno sliko. Za operaterje bo pomembna tudi ocena, koliko bodo naši uporabniki pripravljeni odšteti za televizijske in zabavne storitve. Menimo, da je realno pričakovati nekje od pet do deset evrov mesečnega prihodka na uporabnika.

Ste že ocenili, kakšne bodo za vas posledice znižanja cen roaminga, ki ga napoveduje evropska komisija?

Absolutno nasprotujem načinu regulacije, ki ga predlaga evropska komisija! Strinjam se, da so cene roaminga previsoke, ampak jih bo vsekakor uredil trg. T-Mobile, Vodafone in drugi veliki operaterji so že precej znižali cene, kar je v vsakem primeru nezadržno gibanje. Vendar tega ni mogoče storiti čez noč, saj si noben operater ne more privoščiti nenadnega 10-odstotnega izpada prihodkov. Sploh operaterji, ki so uvrščeni tudi na ameriških borzah – kako naj tak padec razložijo vlagateljem.

No, morate priznati, da so operaterji tudi sami krivi za ta šok. Evropska komisija vas je večkrat pozvala, da znižajte cene, za katere tudi sami dobro veste, da so neupravičeno visoke.

Morda dosedanji model mobilnega gostovanja res ni bil najboljši, ampak je bil s stališča mobilne industrije zelo logičen. Operaterji so se morali nekako odzvati na velik padec cen na nacionalnih trgih, kjer se zadržuje večina uporabnikov. Marže na domačem trgu so vse manjše, vzdrževanje in posodabljanje omrežij pa stane. Roaming je operaterjem prinesel veliko denarja, ki so ga lahko vlagali v razvoj.

Evropska komisija v analizah ugotavlja, da uporabniki mobilne telefonije zaradi visokih cen roaminga v tujini skoraj ne uporabljajo mobilnih storitev. Tudi nekateri operaterji so prepričani, da bi pogostejša uporaba mobilnika v tujini zlahka nadomestila prihodke iz roaminga in jih celo povečala.

To razmerje med cenami in porabo ni tako preprosto. Ni jasno, koliko več bodo uporabniki telefonirali, če operaterji znižamo cene pogovorov. Sploh pa za slovenske operaterje ne vidim prav nobenih koristi od direktive. Slovenija je izrazit izvoznik roaminga. Slovenci se največ odpravljajo na Hrvaško in v nekatere druge države, ki niso članice EU – zaradi počitnic ali posla. Teh držav pa direktiva ne bo zajela. Zato se bojim, da bo izpad prihodkov slovenskih mobilnih operaterjev edina realna posledica direktive.

Ko ravno omenjate Slovence na Hrvaškem: če se vaš uporabnik priključi na omrežje operaterja Vipnet, utegne za minuto pogovora plačati dvajsetkrat višjo ceno kot doma. Kljub dejstvu, da je Vipnet del vaše skupine Mobilkom, da pogovore obračunavate v skupini brez provizij … Mu lahko zamerite, če ima občutek, da ga prav nesramno odirate?

S perspektive uporabnika se z vami strinjam. Uporabnik ima pravico do takega pogleda. Moja naloga pa je prepričati tiste, ki o tem odločajo, da je to samo ena plat zgodbe. Enako pomembno je razmisliti o naložbah, delovnih mestih in strateški vlogi telekomunikacijske industrije. Za politike je nižanje cen zelo vabljiv argument, ki jim lahko hitro dvigne priljubljenost med volivci. Vendar morajo razumeti tudi, kakšne so posledice, če dva pomembna operaterja izgubita precejšen del svojih prihodkov.

Se s povečevanjem tržnega deleža izboljšujejo tudi vaša pogajalska in lobistična izhodišča?

S povečevanjem tržnega deleža in dobrimi finančnimi kazalci se povečujejo naša vlaganja v telekomunikacijski trg – v omrežje umts bomo vložili več kot 50 milijonov evrov. Kot pomembni vlagatelji zagotovo postajamo tudi vplivnejši sogovorniki. Slovenija potrebuje tuja vlaganja, te pa lahko privabi ali ohrani tudi z ustrezno telekomunikacijsko politiko in regulacijo.

Ste se z Mobitelom že dogovorili, kakšne bodo cene asimetrije? Nižanje asimetrije je še ena logična posledica večjega tržnega deleža.

V naravi prevladujočega operaterja je, da poskuša doseči znižanje asimetrije. Vprašanje je samo, do kje je to še sprejemljivo. Trenutno imamo 25-odstotni tržni delež, kar je za dva odstotka več kot lani. Zato je težko sprejeti predlog za 30-odstotno znižanje asimetrije. Za leto 2006 smo asimetrijo uspeli določiti, prav tako za začetek 2007. Vendar bodo pogovori še potekali.

Lahko Simobil preživi tudi brez asimetrije?

Seveda lahko preživimo, zagotovo bi to zmanjšalo možnosti za naložbe. Asimetrija ostaja eno redkih orožij manjšega operaterja za njegovo lažjo rast.

Boste v omrežje sprejeli še kakega navideznega mobilnega operaterja ali se boste za zdaj zadovoljili z Mercatorjevim M mobilom?

Zdaj je v Sloveniji pet aktivnih ponudnikov mobilne telefonije. Mislim, da je to za dvomilijonski trg čisto dovolj, zato nimamo namena sprejemati novih navideznih operaterjev.

Vodstvo Tušmobila se je v zadnjem času nekajkrat pohvalilo, da se zelo bojite njihovega prihoda, zato jim »nagajate«. Tudi Tomaž Simonič, direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije je bil že večkrat kritičen do vaših pritožb zaradi podelitev Tušmobilovih frekvenc.

Ne vem, zakaj hoče vodstvo Tušmobila ustvarjati vtis, da se jih bojimo, saj šele prihajajo na trg. Da jim nagajamo? Nikakor ne, želim jim vse najboljše, vendar pričakujem, da bomo imeli na trgu vsi igralci enake razmere. Simobil je za svoje koncesije odštel že veliko denarja, zato težko sprejmem, da jih je nekdo dobil nepregleno skoraj zastonj. Ta primer za nas še ni končan.

Tuš prihaja iz trgovine, kjer so marže bistveno nižje, kot so pri mobilni telefoniji. Vas utegne presenetiti s kakim izvirnim in učinkovitim poslovnim modelom, na katerega niste pripravljeni?

Zelo me zanima, kakšen bo njihov poslovni model in kako bodo sami zdržali velike naložbene cikle. Osamljen igralec v mobilni industriji zelo težko preživi, ker ima razmeroma visoke stroške, marže pa tudi pri nas niso več tako visoke. Upoštevati mora tudi dejstvo, da bo Telekom Slovenije prej ali slej privatiziran in bo pridobil strateškega parterja. Da pa se tušmobilovci spuščajo v nacionalistične zgodbe o Slovencih in grdih Avstrijcih … Lepo vas prosim, sploh mlajše generacije to že zdavnaj ne zanima več.

»Ko se bodo vlagatelji začeli spraševati, ali je v Sloveniji res smiselno uvajati tehnologije, ki si jih niti velike države ne morejo privoščiti, in bodo izračunali, kdaj bodo povrnili naložbe, bo konec takih neumnosti,« pribije Rovere.

Napovedi, za koliko bi sledenje ekonomski logiki povišalo cene telekomunikacijskih storitev, pa se previdno izogne.

Prva objava: Delo FT, 2. marec 2007, foto Roman Šipič

Predstavniki največjih slovenskih telekomunikacijskih operaterjev imate zelo različne javne nastope. Na T-2 obljubljajo najboljšo tehnologijo za najnižje cene, telekomovci prav tako govorijo o najboljši tehnologiji in samo včasih opozorijo tudi na ekonomiko. Vi, nasprotno, ste najbolj zadržani: pravite, da se številne storitve ne splačajo, da na trgu ni potrebe … Si lahko kabelski operaterji privoščite tako konservativno držo?

Saj kabelski operaterji v resnici nismo tako defenzivni. Vse novosti budno spremljamo in jih preizkušamo, vendar je ponudba teh storitev odvisna od velikosti in razvitosti trga. Ne glede na to, koliko se govori o videu na zahtevo (VOD) in visokoločljivostni televiziji, to še niso velike zgodbe o uspehu. Nizozemski UPC je zastonj razdelil set top boxe za digitalno visokoločljivostno televizijo, a se je samo dobra polovica uporabnikov odločila za te storitve. Še slabše je z videom na zahtevo. Dostop do kakovostnih filmov je zelo odprt, saj lahko uporabniki skoraj vse dobijo zastonj. Poleg tega imamo v Sloveniji veliko malih komercialnih televizij, ki si vse poskušajo dvigati gledanost s filmi, kar prav tako ni čisto normalno. Preštejte, koliko filmov je vsak teden na rednem sporedu in jim prištejte še devedeje, ki jih časopisni založniki prilagajo časopisom. Nato izračunajte, koliko prostora vam kot ponudniku VOD še ostane. Dejanskih uporabnikov te storitve je v Sloveniji zelo malo.

Ali to pomeni, da vi ne boste ponujali VOD?

Čeprav menimo, da pravih potreb na trgu še ni, bomo kmalu ponudili video na zahtevo.

Bo to, podobno kot telefonija, predvsem obrambni ukrep za ohranjanje starih naročnikov?

(daljši premislek)

Vprašamo drugače: zakaj ste tako dolgo čakali z uvajanjem telefonije? Kako to, da kabelski operaterji niste izrabili začetnih težav televizije IP in takoj napadli telekomunikacijskih operaterjev s telefonijo in internetom. Namesto tega ste jim prepustili pobudo, zato zdaj izgubljate svoje televizijske naročnike.

Slovenija je zelo poseben trg, če ga nekdo gleda od zunaj. Našim lastnikom ni jasno, kako lahko nekateri operaterji na tako majhnem trgu vlagajo tako velikanska sredstva v gradnjo infrastrukture in nakup opreme. S telefonijo smo čakali preprosto zato, ker z nobenim izračunom nismo uspeli napovedati črnih številk. Šele ko smo se povezali z lokalnim partnerjem (Inlife, op. p.) in zraven pritegnili Ljubljanski kabel in Triero, verjamemo, da bomo presegli prag rentabilnosti.

Telefonijo ste ponudili skupaj z Ljubljanskim kablom in štajersko skupino Triera. Ali telefonsko povezovanje nakazuje tudi druge oblike povezovanja? Z Ljubljanskim kablom naj bi bili po neuradnih informacijah tik pred podpisom dogovora o prevzemu.

Povem lahko samo, da upam, da bo Ljubljanski kabel kmalu postal del naše skupine. Združevanje kabelskih operaterjev zagotovo bo, saj je to na dolgi rok edino smiselno. Kabelski operaterji smo nekakšni naravni zavezniki. Prevzemnik, ki temelji na drugi infrastrukturi, pač ne bi vzdrževal dveh omrežij.

Mislite na Telekom, ki naj bi se nekoč že zanimal za nakup kabelskih operaterjev?

Tako nekako. Menim, da je za telekomunikacijski trg dobro, če lahko uporabniki izbirajo med različnimi tehnologijami.

Katera tehnologija bo na koncu prevladala?

Težko govorimo o tehnološki prevladi. Danes geografskih monopolov ni več. Če neka tehnologija prevladuje na določenem območju, to še ne pomeni, da je tisti operater nedotakljiv. Vsi ponujamo vse. Z gotovostjo lahko napovem, da na slovenskem trgu ni prostora za toliko igralcev. Dogajalo se bodo združevanja, kak operater bo izpadel iz igre …

Za koliko kabelskih operaterjev je prostora? Za zdaj je slovenski kabelski trg še zelo razpršen.

Za enega. Verjetno bo ta igralec deloval na hibridni platformi, sestavljeni iz optike in kabla. Na fiksnih povezavah več kot trije igralci verjetno ne bodo zdržali. V prihodnosti bodo postale zelo zanimive povezave med fiksnim in mobilnem področju, saj vsi operaterji želijo ponuditi zaokroženo telekomunikacijsko storitev. V Avstriji sta se že povezala kabelski operater in največji alternativni ponudnik internetnih storitev, vstop v mobilno telefonijo je samo še vprašanje časa.

Boste število uporabnikov povečevali predvsem s kupovanjem kabelskih operaterjev ali se pripravljate tudi na izstop iz lastnega omrežja, povezovanje s ponudniki interneta in mobilne telefonije?

Zdaj o tem še ne razmišljamo, saj naša osnovna naloga, konsolidacija kabelskega trga, še ni končana. Ko bomo pridobili dovolj velik tržni delež, bomo razmišljali o tem, kako doseči uporabnike zunaj naših omrežij.
Pred nekaj leti ste razmišljali o ponudbi digitalnih satelitskih paketov.
Res so bili načrti za satelitske pakete, a samo, če bi hkrati zajeli tudi hrvaški trg. Ker se to iz določenih objektivnih razlogov ni zgodilo, se je projekt ustavil.

Se lastniki kabelskih omrežij zavedajo potrebe po povezovanju? Pred leti ste se pritoževali, da so lastniki slovenskih kabelskih omrežij zelo samozadostni.

Da, lastniki kabelskih omrežij se počasi začenjajo zavedati nujnosti prihodnje konsolidacije, saj sami ne zmorejo potrebnega naložbenega cikla. Pritisk uporabnikov na regionalne ponudnike kabelske televizije je vse večji, saj vsi pričakujejo hiter internet in še marsikaj drugega. Dostopnih poti do uporabnika je vse več, zato se bodo telekomunikacijski operaterji počasi ločili samo še po ponudbi, ne več po tehnologiji, kot je veljalo doslej.

Zakaj se ponudba vsebin ne razvija, če je tako pomembna? Tudi vi ste že pred dvema letoma napovedali veliko novih programov, denimo otroškega, a se to ni zgodilo.

Spet sva pri ekonomiki slovenskega trga. Ni ekonomije obsega, ta je ključna za pridobivanje kakovostnih programov.

S producenti vsebin tudi ni vidnejšega sodelovanja.

V Sloveniji skoraj ne. Del krivde je tudi v zakonodaji – čeprav so načeloma operaterji lahko lastniki televizijske postaje, je to v praksi zelo zapleteno: poslovno in regulacijsko. Težava je tudi z vsebinami. Ene so prešibke, da bi imele kak večji učinek, uspešnim vsebinam se ni treba povezovati in deliti dobičkov. Pri tem se sprašujem, zakaj operaterji vlagajo toliko denarja v gradnjo infrastrukture, ker bi lahko dosegli bistveno več, če bi namesto tega na obstoječi infrastrukturi ponudili boljše vsebine.

Zakaj se to ne zgodi?

Za ureditev slovenskega telekomunikacijskega trga bo ključen samo en trenutek: da bodo začeli vsi igralci delovati v skladu z ekonomsko logiko. Takrat bo vse postalo bistveno bolj pregledno in učinkovito.

Trdite, da sedanji telekomunikacijski igralci ne upoštevajo ekonomske logike?

Naj mi nekdo razloži naslednje: triple play (paket televizije, interneta in telefonije) v ZDA stane okrog sto dolarjev, na zahodu sto evrov. Zaradi manjše ekonomije obsega imamo v Sloveniji višje cene telekomunikacijske opreme. Naše telekomunikacijske »pipe« so relativno dražje, nismo del večjih telekomunikacijskih skupin. Kako so lahko pri vsem tem cene storitev bistveno nižje od zahodnoevropskih? Malo perverzno se mi zdi malikovati gradbeniške poskuse, ki ne delajo na zdravih ekonomskih temeljih. Kadar mi nekdo ponudi nekaj ekstra ugodnega, kar nenormalno odstopa od tržnih cen, se vedno vprašam, kdaj mi bo nekdo izstavil pravi račun.

Razen, če gre za genialen poslovni model.

Ne vem, ali obstaja tako genialen poslovni model (smeh). V Veliki Britaniji so alternativni operaterji vložili več kot pet milijard funtov v gradnjo novih optičnih omrežij. Na koncu so vsi doživeli enako usodo: stečaj ali prodajo omrežja po bistveno nižjih cenah od vrednosti naložbe. Vedeti moramo, da račune na koncu vedno plačajo uporabniki.

Lahko vlagatelji sploh računajo, da se jim bodo naložbe v optiko povrnile?

Tehnologija priganja trg, ki ji s potrebami ne sledi. Če pogledate strukturo uporabnikov na širokopasovnem internetu – pri nas, na Siolu, kjer koli – jih skoraj 90 odstotkov uporablja najmanjše pakete. Uporabniki realno nimajo večjih potreb.

Kolikšen je v tem primeru povprečen mesečni prihodek na uporabnika?

Pri nas približno 14 evrov. Kot ponudniki si sicer želimo bolj uravnoteženo strukturo in več uporabnikov močnejših paketov. Ne samo zaradi višjih marž, temveč tudi zaradi učinkovitejše izrabe omrežja.

Kakšna je vaša struktura prihodkov? Poročilo združenja evropskih kabelskih operaterjev ugotavlja, da približno dve tretjini prihodkov še vedno ustvarite z navadno kabelsko televizijo, drugo tretjino prispevata internet, telefon in preostale storitve.

Pri nas je delež prihodkov od interneta še nekoliko večji.

Kako kabelski operaterji gledate na spodbujanje razvoja digitalne radiodifuzije, ki lahko načeloma izboljša televizijsko ponudbo in telekomunikacijskim operaterjem še zmanjša prihodke od vsebin?

Težko verjamem, da bo digitalna prizemna televizija dosegla kak večji razcvet. Do leta 2012 bodo telekomunikacijski operaterji ponujali tako rekoč vse in vprašanje je, kaj bodo sploh še ostalo ponudnikom digitalne radiodifuzije. Mislim, da je digitalizacija bolj zanimiva za radio, saj na televizijskem področju obljublja premalo dodane vrednosti.

Ker ste zadržani do naložb, ki jih po vaših besedah ne bi podprl noben zdravorazumski vlagatelj, nas zanima, ali boste v prihodnosti svojim uporabnikom vendarle ponudili še kako novost?

Vsekakor bomo dopolnjevali našo ponudbo. Povezovanje storitev na triple playu omogoča številne novosti, digitalna ponudba je samo vprašanje časa, prav tako video na zahtevo, elektronski programski vodnik, visoka ločljivost in osebni videorekorder. Pripravljamo tudi nekaj vsebinskih popestritev, čeprav je zelo malo tujih programov lokaliziranih. Nikakor ne bomo vlagali neznanskih količin denarja v nove tehnologije samo zato, da nas ne bi kdo prehitel. Zgodovina kaže, da je kar nekaj takih tehnologij zašlo v slepe rokave ne glede na velike začetne obljube in napovedi. Morda se tudi zato zdi, da smo kabelski operaterji bolj konservativni.

Za Telekom pravi, da lahko svojim klasičnim storitvam (televizijskemu signalu in videu) še precej izboljšajo kakovost slike in jih opremijo z dodatnimi zmogljivostmi – elektronskim programskim vodnikom (EPG), možnostjo snemanja (PVR) in gledanja videa na zahtevo (VOD). Pozneje, ko bodo ustanovili posebno  vsebinsko podjetje, pa bodo predstavili številne interaktivne vsebine, komunikatorje in igre.

Na konkretna vprašanja, kako se bodo telekomunikacijski operaterji znašli na trgu vsebin, nima tako jasnih odgovorov.

Prva objava: Delo FT, 19. februar 2007, foto Igor Zaplatil

Kakšno vlogo bo imel Telekom Slovenije na trgu digitalnih vsebin – jih bo ustvarjal ali zgolj preprodajal?

Telekom vidim predvsem kot agregatorja in distributerja, manj pa kot producenta digitalnih vsebin. Trenutno ugotavljamo, ali je smiselno ustanoviti posebno podjetje, sestavljeno iz dela Siola in Planeta 9, ki se bo ukvarjalo izključno z ustvarjanjem in posredovanjem vsebin. Naša velika prednost pa je, da lahko poleg vsebin ponudimo tudi storitve, ki bodo izrabljale vse prednosti protokola ip.

Je pri digitalnih vsebinah sploh mogoče ločiti vsebine od storitev? Kaj je vsebina in kaj storitev digitalne televizije?

Ločnica med vsebino in storitvijo je zelo tenka. Vsebina je tista informacija, ki jo po nekem mediju prinesemo do končnega uporabnika. Storitev pa postane takrat, ko lahko končni uporabnik nekaj počne s temi informacijami: nanje vpliva, jih uporablja po svoje in se tudi sam vključi vanje.

Bo Telekom predvsem napadel sedanje trge, denimo kabelske operaterje, videoteke in medijske hiše, ali boste tudi odpirali nove trge?

Oboje. Vsi telekomunikacijski operaterji še vedno iščemo udarno storitev, ki bo zanimiva za veliko število uporabnikov, nekakšno »killer aplikacijo«. Tuji zgledi nam lahko pri tem iskanju le omejeno pomagajo, saj ima vsak trg svoje posebnosti. Najprej moramo ponuditi klasične, dobro znane vsebine, denimo televizijski signal in video. Tem lahko izboljšamo kakovost slike in jih opremimo z dodatnimi zmogljivostmi – elektronskim programskim vodnikom (EPG), možnostjo snemanja (PVR) in gledanja videa na zahtevo (VOD). Pozneje, ko bo nastalo naše vsebinsko podjetje, bomo predstavili številne interaktivne vsebine, komunikatorje in igre. Na Telekomu želimo ustvariti širok nabor storitev, uporabniki pa si bodo lahko sami oblikovali ponudbo, ki jim bo najbolj ustrezala.

Si lahko Telekom na majhnem slovenskem trgu privošči tako velik nabor storitev? Kdo bo priskrbel vse te storitve in koliko je potencialnih odjemalcev? Se vam bo splačalo ponujati storitev, zanimivo za nekaj sto uporabnikov, pa čeprav le zaradi prestiža?

Telekom mora postati glavni ponudnik tovrstnih vsebin, zato verjamem, da si to lahko privoščimo. Sicer pa ne gre samo za ekonomiko vsebin in za neposredne zaslužke. Vsebine so namenjene predvsem privabljanju uporabnikov.

Kabelski operaterji nadgrajujejo svoja omrežja, Telekom in T-2 polagata optično infrastrukturo, do leta 2012 morajo televizijske in radijske postaje začeti z digitalnim oddajanjem. Vse to bo prineslo veliko dodatne pasovne širine, nihče pa ne razmišlja, s čim jo bo napolnil.

Strinjam se, da ponudba vsebin lahko postane problem. Telekom si sicer želi močno vlogo na trgu vsebin, verjamem pa, da bo na trgu veliko prostora za manjše, nišne igralce, ki bodo s svojimi zamislimi gostovali v našem telekomunikacijskem omrežju.

Kljub temu da imajo celo radijske in televizijske postaje težave z vsebinami, ko morajo izpolniti zakonske določbe o deležu lastne produkcije? Manjših producentskih skupin, ki bi razvijale vsebine, prilagojene določenim digitalnim platformam, pri nas skorajda ni.

Za zdaj vsi telekomunikacijski operaterji tekmujemo za čim večje deleže na trgu širokopasovnega dostopa do interneta. Ko bo ta tekma končana, se tržni deleži med ponudniki dostopa ne bodo več bistveno spreminjali. Zato poskušamo operaterji že danes prepričati svoje uporabnike, da bomo prav mi znali napolniti te široke podatkovne cevi. Operaterji se zavedamo, da bomo prej ali slej vsi ponujali dovolj pasovne širine. Takrat se uporabniki za svojega ponudnika ne bodo več odločali na podlagi hitrosti prenosa podatkov, ampak zgolj na podlagi vsebin in dodatnih storitev, ki jih bo ponudil operater.

Slovenski operaterji še vedno prodajate predvsem hitrost prenosa podatkov. Kdaj bo začela odločati vsebina?

To obdobje se začenja letos. Približno 40 odstotkov gospodinjstev ima širokopasovni dostop, zato se začenja konkurenčni boj pri vsebinah.

Kdaj lahko pričakujemo prve strateške povezave med operaterji in industrijo vsebin? Časopisi in glasbene založbe potrebujejo nove poti do svojih uporabnikov, vam pa manjkajo vsebine. Na prvi pogled se zdi, da bi bilo povezovanje koristno za obe strani.

Vsi strateški igralci – telekomunikacijski operaterji in medijske hiše – še vedno mislimo, da moramo vse narediti sami. Vsak igralec si želi nekaj storiti po svoje, nihče pa ne premore dovolj znanja, da bi postavil celotno storitev. Hkrati se bo za dobrega pol milijona slovenskih gospodinjstev potegovalo preveč različnih igralcev. Vsem ne more uspeti, zato se bo treba v bližnji prihodnosti začeti pogovarjati in se lotiti skupnih projektov.

Kljub dejstvu, da si trenutno veliki slovenski telekomunikacijski in poslovni egi žugajo vsak s svojega grička?

To je res posebnost našega prostora. Ampak prepričan sem, da bo prej ali slej vsem v poslovnem interesu, da se začnemo pogovarjati.

So lahko telekomunikacijski operaterji uspešni ponudniki vsebin? Doslej na tem področju niso imeli posebnega uspeha.

Na trg vsebin je mogoče vstopati z različnih smeri. Mediji imajo izkušnje s produkcijo vsebine in klasičnimi distribucijskimi sredstvi – radiodifuzijo, časopisi … Mi pa vstopamo s področja povezljivosti in imamo zelo veliko izkušenj, kako digitalne vsebine dostaviti do končnega uporabnika.

Čemu pripisujete relativen neuspeh planeta in popoln neuspeh internetne glasbene prodajalne zabavaj.se?

Mobitel in Planet sta svoje vsebine ponudila med prvimi na svetu, zato dopuščam možnost, da takrat trg še ni bil pripravljen. Za glasbeno vsebino na spletni strani zabavaj.se pa smo se odločili raje razviti svojo platformo, ki jo bomo kmalu ponudili uporabnikom.

Na mobilnem trgu se zdi pomanjkanje novih zamisli že skoraj kritično. Program letošnjega svetovnega kongresa mobilnih operaterjev 3gsm je zelo podoben lanskemu, Mobitel že dolgo ni pokazal ničesar novega …

Dodatni preboj na tem področju bo vzpodbudila konvergenca med fiksno in mobilno telefonijo. Ko bodo fiksne in mobilne tehnologije povezane, bo mogoče ponuditi povsem nove storitve. Res pa bo treba bistveno bolje spoznati uporabniške navade, kako porabljajo proste trenutke. Za Slovenijo bi bilo zanimivo razviti kako storitev za voznike, ki vsak dan obtičijo v prometni gneči.

Ste vaše pravnike že poslali na dodatno izobraževanje iz medijskega prava? V zadnjem času ste se zelo nerodno odzvali na neutemeljeno prepoved spletnih stavnic in na dogajanja na Siolovih blogih. Če boste postali vsebinsko podjetje, bo podobnih primerov veliko.

Blogi so medijska novost in vsi, ki so vpeti v bloganje, se moramo seznaniti s pastmi, ki se lahko pojavijo, avtorji, ponudniki in bralci. Teh izzivov se za zdaj lotevamo sproti, vendar jih jemljemo resno. To pomeni, da se učimo in seznanjamo tudi z vsemi pravnimi vidiki novih vsebin.

Ker mu je začelo v tehničnoakademski sferi zmanjkovati izzivov, se je dejavneje posvetil mehkim družbenim vedam, ki zadišijo tudi po politiki. Tako je postal član vladnega strateškega sveta za kulturo, znanost in izobraževanje ter predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije. Tam je ostal do leta 2007, ko je postal minister za razvoj v Vladi republike Slovenije, novembra 2008 pa je postal generalni sekretar Skupine za razmislek o prihodnosti Evropske Unije.

Intervju je nastal v času, ko je bil Turk predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Prva objava: Delo FT, 13. november 2006, foto Igor Zaplatil

Glavno gonilo razvoja telekomunikacij postaja zabava

Profesorja Žigo Turka lahko njegovi študenti včasih vidijo s pravim kavbojskim klobukom. Pojasni, da so široki krajci odlična zaščita očal pred drobnim pršenjem jesenskega dežja. Vprašanja, ali mu ta klobuk pomaga tudi pri nadzorovanju podjetja, ki včasih deluje precej »kavbojsko«, raje nismo zastavili, saj se mora kot predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije ukvarjati z resnejšimi vprašanji. Telekomove delnice so začele kotirati na Ljubljanski borzi, usoda hčerinskih podjetij (predvsemMobitela in Siola) je nedorečena, nekoč trdno moralo zaposlenih pa načenjajo kadrovske menjave in vse glasnejše govorice o odpuščanjih.

Zakaj še niste objavili polletnih rezultatov poslovanja?

Ker niso bili pripravljeni po borznih pravilih. Lanski polletni rezultati so bili objavljeni v drugačni obliki, zato bi jih lahko vlagatelji napačno razumeli. Novembra bomo objavili devetmesečne rezultate.

Ali drži, da ste se z Abanko dogovorili za vzdrževanje tečaja na 70.000 tolarjih? S kakšnim namenom?

Na ljubljanski borzi delnice dostikrat niso zelo likvidne, zato smo se odločili za vzdrževalca likvidnosti. Nič ne vem, da bi bila dogovorjena kaka vrednost. Če se bo izkazalo, da delnica na ljubljanski borzi ne pritegne dovolj tujih investitorjev, bomo razmislili, ali naj jo uvrstimo tudi na tujo borzo, denimo Londonsko ali Dunajsko.

Kako to, da kot predsednik NS nimate nobene Telekomove delnice?

Na sivem trgu se mi ni ljubilo kupovati. Od vstopa na borzo, ko bi to lahko počel transparentno, pa tega ne smem, ker poznam polletne rezultate in bi kupoval na podlagi notranjih informacij.

Tudi predsednik uprave Bojan Dremelj nima Telekomovih delnic.

Tega ne vem. Nekateri drugi člani uprave jih imajo. Sam se zavzemam, da bi upravi in zaposlenim omogočili opcijski nakup delnic kot obliko nagrajevanja in motiviranja.

Boste na nakup delnic raje še malo počakali?

Od sejnin mi denar za nakup delnic vsekakor ne ostaja. Zadovoljen sem, da delnica le malo niha, sicer pa na ceno Telekomove delnice najbolj vplivajo govorice o privatizaciji oziroma prodaji, poslovni rezultati, pa tudi ukrepi regulatorja.

Ste zdaj zadovoljni s komunikacijo med NS in hčerinskimi podjetji? Glede na to, da je bila slabo obveščanje nadzornikov med razlogi za razrešitev nekdanjega direktorja Mobitela, Antona Majzlja.

Eden od razlogov je bilo pomanjkljivo obveščanje NS Mobitela, ne toliko sodelovanje z NS krovnega podjetja. Drugi razlogi si bili različni pogledi na sodelovanje v skupini. Nadzorni svet Telekoma mora v prihodnje nadzorovati celo skupino in ne sme dovoliti nastajanja avtonomnih otokov, nad katerimi ima lastnik samo zelo posreden vpliv.

Kako temeljito ste oklestili število individualnih in svetovalnih pogodb na Mobitelu?

Število se je drastično zmanjšalo, predvsem pri svetovalcih.

Od več kot petdeset na okrog dvajset?

Nekaj takega.

Se je na Telekomu po menjavah v vrhu podjetja spremenilo še kaj drugega kot to, da so se začeli s Telekomom okoriščati drugi dobavitelji, politiki, oglaševalske agencije …?
Upam, da kupčije sklepamo odprto, in se zdaj, kot pravite, s Telekomom ne okoriščajo vsi mogoči.

Ste zadovoljni s preglednostjo poslovanja? Predvsem pri nabavah?

Stroški in marže se znižujejo, dosegamo popuste, za večje posle iščemo več ponudb. Telekomov pravilnik o investicijah bodo po novem smiselno uporabljali tudi na Mobitelu.

Imate kot nadzornik kake načelne pomisleke do tako močne prisotnosti nekdanjih Iskratelovih kadrov v samem vrhu podjetja? Iskratel je navsezadnje velik Telekomov dobavitelj.

Nimam zadržkov. Ker pa smo tudi nadzorniki ugotovili to prisotnost, smo na Iskratel občutljivi in vsako pogodbo z njimi še natančneje pregledamo.

V gradivu, ki ste ga pripravili ob uvrstitvi na borzo, med drugim piše, da imate na Telekomu 500 Oraclovih strežniških licenc. Ali ima vsak peti zaposleni svoj strežnik?

Ne poznam podrobnosti o tem nakupu.

Čeprav posamezna strežniška licenca stane vsaj 15.000 dolarjev in je bila končna vrednost naročila višja od 300 milijonov tolarjev – za kar je potrebno soglasje NS? Poleg tega so bile licence kupljene pri podjetju Marand in ne neposredno pri Oraclu.

Strinjam se, da je 500 strežniških licenc preveč. Morda gre le za število delovnih mest, od koder uporabniki dostopajo do Oraclovih podatkovnih zbirk. Ne vem, kakšne licence so to. Marand je zastopnik za Oracle, hkrati so nam postavili tudi precej poslovnih rešitev. Verjetno so bile licence kupljene v okviru teh rešitev.

Na katerih segmentih skupina Telekom še raste? So vaši dobri poslovni rezultati posledica višje rasti ali predvsem optimalizacije stroškov?

Največ rasti je na veleprodaji operaterskih storitev, povečuje se število uporabnikov interneta in televizije. Na televizijskem trgu imamo še veliko prostora, saj smo šele na začetku in v primerjavi s kabelskimi operaterji nimamo znatnejšega tržnega deleža. Ko bo televizija postala internetni terminal in bomo znali izrabiti dvosmerno komunikacijo med televizijskimi gledalci, bo začela spodbujati tudi prodajo vedno hitrejših in dražjih povezav DSL.

Kakšen je danes pomen tradicionalnega fiksnega telekomunikacijskega operaterja, kot je Telekom Slovenije?

Fiksni operater poskrbi za prenos podatkovnih paketkov. To mora početi čim ceneje, hitreje, zanesljiveje in učinkoviteje. Brez zanesljivega prometa podatkov ni informacijske družbe.

Bo Telekom ostal predvsem skrbnik omrežja in prenašalec podatkov? Tuji telekomi se hočejo na vsak način prikazati kot storitvena podjetja.

Včasih je telekom postavil telefonsko omrežje in prenašal govor po telefonskih žicah. Njegova veriga dodane vrednosti – žice, prenos glasu, telefonski aparati – je bila tesno povezana in združena v enem podjetju. Danes infrastruktura več ne določa vsebine ali storitve. Po Telekomovih informacijskih kanalih – kablih, optičnih vlaknih in brezžičnih omrežjih – se lahko pretakajo zelo različne vsebine: pošta, spletene strani, telefonija, filmi, igre … Veriga vrednosti je fragmentirana, kar je značilno za telekome druge generacije. Glavno gonilo razvoja telekomunikacij postaja zabava. Telekom Slovenije se ne sme več zadovoljiti samo z zagotavljanjem povezav, ampak mora poiskati nove tržne priložnosti na področju vsebin in storitev.

Ali lahko Telekom postane ponudnik vsebin? Telekomi namreč niso produkcijske hiše.

Telekomi so infrastrukturna, distribucijska podjetja. Vsebin verjetno ne bodo producirali, zagotovo pa jih bodo posredovali skozi svoje kanale.

Kljub temu se nočete odreči lastni produkciji vsebin, saj razmišljate o ustanovitvi posebnega podjetja, ki bi se ukvarjalo prav z vsebinami. Sestavili naj bi ga iz delov Siola, Avtente in Planeta 9.

Siol vzdržuje en portal, Mobitel drugega, oba portala nagovarjata podobno skupino uporabnikov, ponujata podobne vsebine, zato bi bilo njuno združevanje logično. Majhno in dinamično podjetje v okviru skupine bo moralo najti način, da ustvari kako dodano vrednost, sicer ga ne bomo potrebovali.

Kakšna je za Telekom dodana vrednost teh vsebin? Vam prinašajo nove uporabnike, povečujejo zvestobo starih, izboljšujejo povprečne prihodke na uporabnika?

Izkušnje tujih telekomov kažejo, da so uporabniki pripravljeni gledati tudi videoposnetke na mobilnem telefonu, če jim ponudiš prave vsebine. Na avtobusu, v restavraciji, med čakanjem na vlak, IP je killer aplikacija za omrežja 3G.

Je to pričakovanje v Sloveniji realno? Kaj na Telekomu veste o medijskih navadah Slovencev, na kateri del njihovega vsakdanjika merite s temi storitvami?

Kolikor vem, so na Mobitelu naročili tudi študije medijskih navad. Res pa je bilo doslej v ospredju spodbujanje tehnologije. O konkretnih poslovnih modelih, kaj bi se dalo prodati in komu, doslej niso dovolj razmišljali. Na srečo je rast uporabnikov pokrivala Mobitelove tehnološke velikopoteznosti. Kljub temu so na Mobitelu našli kar nekaj zlatih zrn.

Na področju razvoja vsebin velja učinek šibrovke – ustreliš in upaš, da bo kak odstotek šiber zadel tarčo. Koliko takih šiber je v Telekomovih nabojih, glede na to, da se veliko govori o racionalizaciji poslovanja, manjšanju naložb?

Težko odgovorim, saj naših načrtov ne morem razlagati tekmecem.

Na spletnih forumih uporabniki pogosto kritizirajo Siol, da oglašuje storitve, ki jih v praksi ne more ponuditi. Lahko poveste, koliko je neuspešnih poizvedb?

Število njihovih naročnikov strmo narašča, res pa trenutno ne morejo ustreči vsem poizvedbam. Mislim, da približno deset do 20 odstotkov uporabnikov ne more dobiti priključka ali želene hitrosti interneta. To je preveč, zato smo na NS že odobrili naložbe za povečanje zmogljivosti omrežja.

Kako bo na razvoj novih storitev vplivala uvedba enotirnega sistema vodenja? Ta ureditev bo precej povečala vpliv predsednika uprave Bojana Dremlja, ki ne velja za vizionarja.

Ne morem komentirati njegovega vizionarstva, menim pa, da predsednik uprave ne sme imeti glave previsoko v oblakih. Bojan Dremelj zna zbrati ekipo, ki naredi rezultate. Strinjam pa se, da mora biti kak vizionar visoko v hierarhiji telekomunikacijskega podjetja.

Bo to nov direktor Mobitela?

Upam, da bo novi direktor Mobitela vrhunski strokovnjak, ki bo prinesel svež veter in spet veliko željo po tekmovalnosti v to podjetje.

Bo poznavanje telekomunikacij pomemben dejavnik pri izbiri?

Pogovori s kandidatom še niso zaključeni. Je pa področje telekomunikacij in računalništva zelo tesno povezano.

Tudi direktorja prodaje in marketinga Mobitel še nima, čeprav naj bi ga po besedah predsednika uprave zelo prizadevno iskali.

Novi direktor Mobitela mora imeti priložnost izbrati svojo ekipo.

Kako bo enotirni sistem vodenja vplival na samostojnost hčerinskih podjetij?

Mobitelu želimo zagotoviti zadostno avtonomijo, da bo lahko ostal hitrejši, ustvarjalnejši in bolj tekmovalen kot mati – ne glede na sistem. Hočemo pa preprečiti podvajanje funkcij in storitev znotraj skupine, zagotoviti sinergije in zmanjševati stroške.

Pregled pogodb na Mobitelu je menda pokazal, da kar nekaj zaposlenih nima ustrezne izobrazbe za delovna mesta, ki jih zasedajo.

Na NS se s kadrovsko politiko formalno ne ukvarjamo.

Pa z razpoloženjem med zaposlenimi? Predvsem na Mobitelu se zdi, da je med zaposlenimi več apatije in manj zagnanosti kot prej?

Eno so govorice, drugo izmerjena dejstva. Ozračje v podjetju jemljemo zelo resno in ga sproti merimo. Številke pa ne potrjujejo govoric, da bi se klima slabšala, tudi moji osebni stiki z nekaterimi zaposlenimi ne potrjujejo vaših podatkov.

Zakaj so iz Mobitela odšli Aljoša Pečan Gruden, Lara Ham, Uroš Marolt, Tomaž Menih, Borut Likar, Robert Rožič in nekateri drugi vidnejši mobitelovci?

Nekateri so odšli, drugi prihajajo. Skupina Telekom postaja informacijsko podjetje, v tej panogi pa je pretok kadrov zelo velik. Dobri kadri bodo vedno iskali nove izzive tudi kje drugje.

Dolgo je veljalo, da so podjetja v skupini Telekom zelo zanimiva za strokovnjake, zato je bila lojalnost zaposlenih nadpovprečno visoka. Zdaj menda iščejo službe drugje. Ste prepričani, da odhodi teh kadrov ne opozarjajo na slabšanje delovnih razmer?

Ne, prepričan sem, da je skupina Telekom še vedno največji izziv za najboljše kadre. Strinjam pa se, da moramo izboljšati sistem nagrajevanja. Resno razmišljamo o nagrajevanju z opcijami.

Zakaj se na Telekomu tako zlahka odrekate telefonskim priključkom, ki pomenijo vašo najpomembnejšo vstopno točko v gospodinjstva? Te priključke je bistveno ceneje obdržati, kot jih pridobiti.

Ne odrekamo se zlahka. Tega problema se dobro zavedamo, zato so ukrepi za povečevanje zvestobe uporabnikov zelo pomembni.

In vendar je Telekom skorajda prisilil uporabnike, ki so se odločili za konkurenčnega telekomunikacijskega operaterja T-2, da so morali vrniti telefonske priključke. V nasprotnem primeru priklop skoraj ni bil mogoč.

Na Telekomu ne moremo vplivati na regulatorno okolje. Sicer pa ne kaže, da bodo klasični telefonski priključki v prihodnosti tudi ostali glavni vir prihodka telekomov.

Če se odrečete telefonskemu priključku, ima parico v najemu konkurenca.

Torej moramo na tej parici ponuditi kakovostnejšo storitev kot konkurenca. Zmanjšanje števila uporabnikov na Telekomu in Mobitelu je manjše od načrtovanega.

Na Mobitelu ste po naših podatkih izgubili približno 30.000 uporabnikov.

Ponavljam: skupno število Mobitelovih uporabnikov je nad pričakovanji in še raste. Zadnji Mobitelovi oglasi poudarjajo tehnologije in storitve, ki so že dolgo v ponudbi.

Ker manjka pravih novosti?

Mogoče se o teh novostih samo ne govori veliko.

Ali že veste, kateri razvojni projekti bodo sploh ostali? Prihodnost sistema za mobilno plačevanje Moneta je še vedno negotova.

Monetina prihodnost je odvisna od tega, ali bodo tujci v Sloveniji lahko plačevali z Moneto in kaj bomo lahko z njo v tujini počeli mi. Če nam uspe Moneto mednarodno uveljaviti, bi bilo čudovito.

Ali v skupini Telekom trenutno razvijate še kak projekt, ki ima vsaj teoretično možnost prodora na tuje trge?

V Sloveniji je veliko znanja. Nekatera podjetja, denimo Telekom in Iskratel, bi znala skupaj z univerzo in manjšimi tehnološkimi partnerji razviti marsikaj zanimivega za tuje trge.

Govorite v pogojniku.

Iskratelovi izdelki niso v pogojniku. Tudi Mobitelova rešitev za mobilne portale Planet ni v pogojniku. Moram pa samokritično priznati, da kar nekaj hišnih rešitev trpi za klasično telekomovsko težavo, da je bilo treba vse za vsako ceno razviti v lastni hiši.

Mobitel je za prvo licenco UMTS plačal 21 milijard tolarjev, za drugo licenco pa je država pred kratkim zahtevala le 1,5 milijarde tolarjev. Že veste, kako boste upravičili skoraj 20 milijard razlike?

Obstaja nevarnost, da bo treba neamortizirani del te licence odpisati. Ta dogodek ima lahko pomemben vpliv na številke v letnih poslovnih rezultatih, na realno oceno vrednosti podjetja ali delnice pa med poznavalci ne bi smel vplivati.

Predsednik uprave Bojan Dremelj nam je poleti samozavestno zatrdil, da je njegovo pomanjkanje časa edini Telekomov tekmec. Se tudi vi ne bojite zunanjih tekmecev?

No, tudi jaz nimam veliko časa (smeh). Najbolj se bojim tega, da bi Telekom začel teči z napačno hitrostjo, da ne bi v pravem trenutku uvajal novih tehnologij in storitev.

Vseeno se zdi, da podjetjema Gratel in T-2 prepuščate taktično prednost pri izgradnji optičnega omrežja.

Telekom ima dostop do skoraj vsakega slovenskega gospodinjstva. Verjamemo, da bo mogoče po našem bakru ponuditi vse, kar potrebuje povprečno slovensko gospodinjstvo: signal za dva televizijska sprejemnika HDTV, internet in telefonijo. Konkurenca nima lastne infrastrukture, zato postavlja novo. Pri tem ji pomaga določen del evropske zakonodaje in neposrečene odločitve mestnih oblasti, ki dovolijo razmeroma nekakovostno prekopavati cele mestne četrti. Najbolj pa obžalujem, da mesta ob izdaji dovoljenj niso pomislila, da bi zraven polagala še mestno optično infrastrukturo, za kar so se odločili na Dunaju. Prav tako ne drži, da Telekom ne napeljuje optike, vendar na to ne opozarjajo razkopane ulice.

Lani se je Telekom zunajsodno poravnal s podjetjem Medinet. Neuradno ste jim plačali skoraj 300 milijonov tolarjev. Boste podobno razrešili tudi druge tožbe proti Telekomu, ki se še vlečejo?

Očitno so naši odvetniki ugotovili, da je poravnava v tej višini smiselna. Telekom se je v svoji zgodovini zagotovo kdaj obnašal kot monopolist in je morda neprimerno izkoristil svojo velikost. To morajo ugotoviti sodišča. Vendar pa kultura monopolista v Telekomu ne obstaja več.

Se o nakupu gibraltarskega Gibtelekoma še vedno – pogovarjate?

Z Gibtelekomom se pogajamo, operaciji v Makedoniji in na Kosovu pa že dajeta rezultate. Naša širitev v tujino še ni končana, saj iščemo kakovostne priložnosti na področju jugovzhodnega Balkana.

Kakšna bosta Telekom in Mobitel čez dve leti?

Ostala bosta prva, čeprav ne bosta obdržala sedanjih tržnih deležev. Pričakujem, da bosta podjetji drago prodali vsak odstotek tržnega deleža. Upam tudi, da bodo najboljše in najzahtevnejše stranke ostale na Telekomu.

Kakšne razlike bodo opazili njuni uporabniki?

Ena položnica za vse komunikacijske storitve. Večje spremembe bodo opazili poslovni uporabniki, saj bomo zaokrožili ponudbo žične in brezžične telefonije, varnostno hrambo podatkov, virtualna privatna omrežja, gostovanja, najem strežnikov, procesorske moči in s tem povezane storitve.

Kdo bo njegov lastnik?

Ne morem napovedati. Upam pa, da bodo solastniki vlagatelji v telekomunikacijsko omrežje.

Kakšna bo prihodnja politika Telekoma do navideznih operaterjev mobilne telefonije (MVNO)? Nad podpisom pogodbe s Tuš Mobilom niste bili navdušeni, Mercator ste prepustili Simobilu.

Poznam govorice, da Mobitel ni naredil dovolj, da bi Mercatorju ponudil svoje storitve. Vendar pa menim, da MVNO niso več tako dober posel kot nekoč. Brez lastne infrastrukture se težko ukvarjate s telekomunikacijami – tudi če imate odlične storitve in premišljen poslovni model.

Pred kratkim se je vodstvo Telekoma zelo odločno odzvalo na govorice o napovedanem odpuščanju v skupini. Ste prepričani, da vas ne bo prej ali slej zajel val odpuščanj v telekomunikacijski industriji, ki lomasti po Evropi?

Telekom se nenehno primerja z evropskimi telekomi. Kot predstavnike lastnikov nas seveda najbolj zanima učinkovitost poslovanja, kamor spada tudi zniževanje stroškov dela. Tehnologija se namreč spreminja, za enako delo je potrebnih vse manj ljudi. Sam menim, da je na dolgi rok zelo pomembna predvsem sestava zaposlenih. En človek s tipkovnico lahko opravi več kot nekaj ljudi z lopato ali izvijačem.

Največ lopat je v vašem hčerinskem gradbenem podjetju GVO. Ali še razmišljate o prodaji tega podjetja?

Razmišljamo, ali visokotehnološko podjetje potrebuje lastnega izvajalca gradbenih del in ali tako podjetje po svoji kulturi spada v skupino. Največ je odvisno od njihovih rezultatov. Če bo konkurenčen, ga ne bomo prodajali.

Ste kot predsednik NS zavarovani za osebno odgovornost?

Nisem. Delam po svoji vesti, upam da ne neumnosti. Prihodki nadzorniškega posla so nesorazmerni s tveganji in ne bi mogli pokriti stroškov zavarovanja.

Čeprav država kot večinski lastnik že dolga leta imenuje Telekomovo vodstvo, Dremelj poudarja, da zna “delovati izključno kot poslovnež, ne kot politik,« vprašanja o vplivu politike na njegovo delo pa zavrača kot pretirana in neresna. Podoben odnos ima do očitkov Telekomovih tekmecev, da jim državni monopolist še vedno ne omogoča normalnega poslovanja. Njegove simobilovske besede – ko je Telekomu očital “onemogočanje prometa, negospodarnost, sovražno delovanje in izsiljevanje« – bodo najverjetneje kmalu pozabljene.

Prva objava: Sobotna priloga Dela, 1. julij 2006, foto Jure Eržen

Družba, ki neha rasti, začne umirati

Bojan Dremelj, predsednik uprave Telekoma, nezaupljivo pogleda proti novinarskemu diktafonu. Pred neusmiljeno napravo se njegov glas stiša, telo umiri, govorica upočasni. »Grozno,« pripomni v šali: »že nekajkrat so me opomnili, da se pred novinarji obnašam, kot bi bil povsem brez energije, čeprav mislim, da je imam veliko!« doda, a se takoj po prvem zastavljenem vprašanju spet umiri. Prav energija je tisto, kar bo prvi mož nacionalnega telekomunikacijskega monopolista še kako potreboval. Čaka ga namreč zahtevno obdobje: podjetje mora do jeseni uvrstiti na borzo, urediti kadrovske in organizacijske razmere v hčerinskih podjetjih ter ugotoviti, kako pripraviti Telekom na srečanje z globalnimi telekomunikacijskimi tekmeci.

Zakaj je moral oditi nekdanji direktor Mobitela Anton Majzelj? Iz suhoparnega sporočila za javnost to ni bilo razvidno, zato so se pojavili različni scenariji – od političnega kadrovanja in individualnih pogodb do zamer, ki naj bi si jih nakopal s samovoljno sklenitvijo pogodbe o gostovanju s Tuš mobilom.

Sporočilo je bilo morda suhoparno, a celovito. Ugotovili smo, da nimamo povsem enakih pogledov na razvoj skupine, podrobnosti pa ne želim razlagati.

Boste v Mobitelu uvedli enotirni direktorski sistem?

Da. To bomo izvedli hkrati z izborom glavnega izvršnega direktorja.

Kdaj boste imenovali novega direktorja Mobitela?

Najprej moramo do konca izpeljati reorganizacijo podjetja, trenutno pa več pozornosti posvečam iskanju novega direktorja prodaje in marketinga.

Iščete ljudi zunaj ali znotraj podjetja?

Najprej iščemo v podjetju. Na Mobitelu je veliko strokovnjakov.

Resnejši kandidat za direktorja Mobitela naj bi bil Metod Zaplotnik, finančni direktor Iskratela.

To so le govorice. Gospoda Zaplotnika dobro poznam, a se nisva pogovarjala o tem, da bi prevzel vodenje Mobitela.

V javnosti se redno pojavljajo imena, ki so tako ali drugače povezana z Iskratelom.

Seveda se lahko pojavi kako ime iz Iskratela. Veste zakaj? Ker je tam več kot tisoč zaposlenih, med njimi pa veliko izvrstnih strokovnjakov za področje telekomunikacij. Povsem normalno je, da kadri, ki zrastejo v takih podjetjih, pridejo tudi v telekomunikacijske operaterje. To se dogaja povsod.

Se povsod dogaja tudi, da je v glavnem telekomunikacijskem operaterju na ključnih mestih zaposlenih toliko ljudi, povezanih z enim od največjih dobaviteljev opreme, ki je hkrati tudi zelo odvisen od projektov, ki jih na tem operaterju dobi?

Koliko pa je teh ljudi?

Poleg vas so tu še gospod Dušan Mitič, podpredsednik uprave Telekoma, član uprave Željko Puljič in direktor Avtente Darko Pretnar. Tudi Matjaž Janša, direktor direktorata za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu, ki ima veliko vpliva na Telekom, je nekdanji iskratelovec …

Jaz nisem bil nikoli zaposlen na Iskratelu. Sicer pa ste našteli štiri ljudi, v skupini Telekom je 4000 ljudi, zato govoriva o enem promilu.

Ali ni to nenavadna matematika? Predsedniki uprave, direktorji hčerinskih družb, upravniki podjetja in področni državni sekretarji nimajo le enega promila vpliva na poslovanje podjetja.

Naj bo, pomnožim z 10 (smeh). Se strinjam, da se take matematike ne moremo iti, vendar mi te špekulacije ne zvenijo resno. Ne morem se strinjati, da je en dobavitelj opreme privilegiran, saj imamo zelo natančno določene načine nabave. Posel v Telekomu Slovenije lahko dobi tisti, ki ponudi najboljši izdelek za najboljši denar in pod najboljšimi pogoji. Iskratel je Telekomov tradicionalni partner, ampak ni naš edini dobavitelj.

Se boste v Mobitelu lotili tudi podjetij, ki so bila v preteklosti večkrat tarča obtožb, da se je vanje zlivalo veliko Mobitelovega denarja – denimo Sveme, Agencije 41, Ultre? V vaši zadnji oglaševalski akciji Agencije 41 ni več videti, tudi Pristop naj bi izgubil vlogo pomembnejšega svetovalca.

Tu velja podobno – pogoji nabave morajo biti čim boljši na družbo.

Boste obdržali Mobitelovo tradicijo nabave opreme preko posrednikov?

Vedno bomo poskušali najti najugodnejšo pot. To v večini primerov pomeni nabavo neposredno pri proizvajalcu.

Zaključujete reorganizacijo v Telekomu Slovenije. Kaj bodo glavne spremembe in kaj bo to pomenilo za hčerinske družbe?

Organiziranost smo bolj usmerili k uporabnikom in ukinili staro delitev na tri stebre: organizacijo, tehnologijo in podporo ter storitve. Na Siolu proučujemo, kako ga vključiti v Telekom, saj so širokopasovne storitve predvsem naslednji korak v telekomunikacijah.

S Siolom je imel Telekom precej strateških težav. Na telefoniji ga je dojemal kot tekmeca, Siol je bil omejen s Telekomovo infrastrukturo … Imate zdaj boljšo predstavo, kaj početi s Siolom?

Internetni ponudniki so bili tudi drugod po svetu ločena podjetja, zdaj pa se spet pridružujejo matičnemu podjetju. Če bomo Siol združili s Telekomom, bo to postalo prej pravilo kot izjema. Integracije Mobitela pa ne načrtujemo, saj bo še naprej ostal samostojno podjetje.

Mobitel se je od nekdaj prav po cankarjansko sramoval svoje telekomovske matere. Dojemali so se kot razvojno naravnano, dinamično in mlado podjetje – v nasprotju s Telekomom. Navsezadnje je tudi razlika v povprečni starosti zaposlenih: dobrih 30 let na Mobitelu proti 42 letom na Telekomu. Kako boste združili te razlike in preprečili beg kadrov?

Ugotavljam, da ima Mobitel izjemno sposobne, motivirane, predvsem pa lojalne zaposlene. Zato vaših skrbi ne delim.

Lojalne podjetju ali osebi, ki je podjetje dolga leta poosebljala?

Podjetju. Mogoče pa bomo ugotovili, da imamo v skupini Telekom še kake elemente, ki bi jih bilo mogoče združiti. Tak primer so vsebine, ki so razpršene po Siolu, Mobitelu, Planetu, Teledatu … Na tem področju želimo narediti velik korak naprej.

Na vsebinah? To ugotovitev ponavljajo vsi telekomunikacijski operaterji. Kljub temu še ne poznamo uspešnih primerov, da bi se telekomi obnesli kot ponudniki vsebin.

Vsebine so ključni element nadaljnjega razvoja telekomunikacij!

Na letošnjem kongresu mobilne telefonije 3gsm je bilo mogoče slišati zelo pesimistične pomisleke velikih telekomunikacijskih operaterjev, da bodo kmalu postali le distribucijski kanali velikih imetnikov vsebin. O lastni produkciji ne razmišljajo več.

Saj ni treba, da smo le distribucijski kanali ali producenti vsebin. Kako podjetje za vsebine lahko tudi obvladujemo.

Španska Telefonica je kupila produkcijsko hišo Edemol, lastnico licence za resničnostni šov veliki brat, a se jim poskus ni obrestoval.

Ker imamo v skupini na področju vsebin že veliko narejenega, iščemo načine, kako izrabiti priložnosti in jih prirediti različnim tehnologijam.

Veliko narejenega? Siol na področju vsebin že dolgo ni naredil ničesar, Mobitelov Planet je najbolj neizrabljen medijski potencial v Sloveniji, Siolova televizija ip pa se zdi kot kabelski operater na internetu, saj ne zna izrabiti dodatnih zmožnosti digitalne platforme.

Hiter dostop do interneta je nuja in se bo razvijal še naprej. Vsebine se bodo morale prilagajati, saj bodo hoteli uporabniki dobiti čim več vsebin na načine, ki jim najbolj ustrezajo. Televizija ip jim bo to omogočala. Še prej pa bomo morali popraviti javno podobo televizije ip, saj jo uporabniki še vedno dojemajo kot tehnologijo, na kateri lahko hkrati gledajo le eno televizijo. To danes ne velja več.

Kdaj se boste resneje lotili trga kabelskih operaterjev in ponudili video na zahtevo, interaktivne televizijske sporede in videorekorderje ip?

Na trg moramo vstopiti v pravem trenutku. Lani smo predvsem hoteli povečati penetracijo širokopasovnega dostopa, šele letos pa lahko zares oglašujemo storitve. Televizije ip ali visokoločljive televizije (HDTV) nismo mogli prodajati, dokler je bilo v Sloveniji samo 30.000 priključkov dsl in skoraj nihče ni imel doma ustreznega televizijskega sprejemnika. Pri sedanjih 150.000 uporabnikih adsl je že drugače.

Ena novejših raziskav svetovalno-analitskega podjetja Forrester kaže, da je televizija za telekome predvsem obrambna poteza, s katero lahko omilijo beg starih uporabnikov telefonije in interneta, ne pa donosna poslovna priložnost. Njihovi analitiki ocenjujejo, da lahko nepremišljeno ponujanje televizije stane operaterja tudi več kot 3000 evrov čiste izgube na uporabnika.

Možnosti televizije ip so bistveno večje od tega, kar ponuja kabelska televizija. Ne morem se strinjati z ugotovitvijo, da je televizija ip neperspektivna. Vsebin je vse več, ljudje imamo vse manj časa, hkrati so naše zahteve vse bolj izoblikovane. Na te potrebe lahko najbolje odgovori platforma ip.

Kaj vam v zadnjih nekaj mesecih pobere največ časa: priprave za uvrstitev Telekoma Slovenije na borzo, kadrovanje ali reorganizacija podjetja?

Ukvarjati se moram z več stvarmi hkrati, težko pa ocenim, kaj mi pobere največ časa. Prihod Telekoma na borzo ne predstavlja večje obremenitve, saj imamo v hiši veliko dobrih strokovnjakov, ki bodo delo opravili pravočasno.

Ali pravočasno pomeni do jeseni?

Do začetka oktobra morajo biti delnice Telekoma Slovenija v uradni kotaciji ljubljanske borze.

Vam bo uspelo pred vstopom na borzo urediti statuse hčerinskih podjetij – predvsem Siola in Mobitela – saj lahko struktura družbe vpliva na vrednost delnice.

Na vrednost delnice lahko vpliva marsikaj. Priprave potekajo normalno. Sam sem zelo zadovoljen, da je vlada v strategiji privatizacije Telekoma podprla uvrstitev na borzo, saj smo to v Telekomu že dolgo želeli.

Kako se vsebina strategije privatizacije Telekoma, ki jo je vlada potrdila maja letos, ujema s strategijo, ki ste jo za razvoj podjetja začrtali v Telekomu?

Zadovoljen sem z odločitvami vlade glede odprodaje državnega deleža v Telekomu, vendar pa ti dogodki na dnevno poslovanje družbe nimajo nobenega neposrednega vpliva. Zelo pomembno je, da smo dobili strategijo, saj se je o delni prodaji državnega deleža govorilo že leta.

Ste zadovoljni le zato, ker je država končno sprejela nekakšno strategijo, ali vam ustreza tudi njena vsebina?

Telekom gre na borzo, del delnic bodo lahko kupili slovenski državljani, šele nato bo začela država iskati investitorja, ki bo smel najprej kupiti 25-odstotni delež in se nato potegovati za večinskega. Zelo dobro je, da dobijo državljani možnost pridobiti delež v družbi, ki pomembno sooblikuje gospodarsko podobo Slovenije.

Čeprav kot mali delničarji nimajo posebne želje, znanja ali možnosti dejavno vplivati na poslovanje podjetja?

Kaj je interes malih delničarjev – varna in donosna naložba ali vplivanje na poslovno politiko družbe? Vpliv na poslovanje velikega sistema jih praviloma niti ne zanima.

Kako ste lahko zadovoljni s strategijo, katere avtorji zaradi »pomanjkanja časa« niso mogli proučiti vseh modelov prodaje državnega deleža, od morebitnih strateških vlagateljev pa zahtevajo, da za manjšinski delež v podjetju spoštujejo zelo stroge zaveze: ohranitev poslovnih funkcij Telekoma v Sloveniji, ohranitev deleža slovenskih dobaviteljev, podporo širitvi na tuje trge …

Nekajkrat sem bil šokiran, ko so prišli k meni svetovalci za privatizacije. Ti so mi začeli dopovedovati, da lahko pomagajo najti kupca za Telekom, saj bo zaradi zavez v strategiji zelo težko najti kupca, ki bi se z njimi strinjal. Pri tem so priznali, da imajo izkušnje s prodajami telekomov na vzhodu in jugu. Ko sem jih vprašal, ali bi na enak način nastopili tudi pred kakim direktorjem zahodnega nacionalnega telekoma, so molčali. Telekom Slovenije je po ključnih finančnih kazalcih primerljiv z najboljšimi telekomi v Evropi.

Že, ampak še vedno niste odgovorili, ali se vam zdi strategija na vsebinski ravni realna. Navsezadnje ste kot poslovnež delovali v mednarodni telekomunikacijski skupini, avstrijskem Mobilkomu, zato poznate logiko korporacij, kakršne se bodo zanimale za vstop v slovenski Telekom.

Prepričan sem, da je treba skupino Telekom obravnavati v celoti in to se tudi dogaja. Ali jo moramo za vsako ceno prodajati velikemu mednarodnemu telekomu? To bi bil nesmiseln in napačen korak.

Strategija se več ukvarja z vprašanjem, kako prodati delež v Telekomu, manj pa, zakaj. Ste že ocenili, kaj lahko Telekom in njegovi uporabniki pridobijo s prodajo?

Naš cilj je zelo jasen: biti med najboljšimi po vseh pomembnih poslovnih in uporabniških kazalcih. Družba, ki neha rasti, začne umirati. Vprašanje je, ali znamo sami poskrbeti, da bomo rasli in živeli naprej, ali pa moramo postati del nekoga, ki to zmore. Če ne znaš rasti sam, potem je verjetno bolje, da postaneš del večje skupine. Ker zaradi vse močnejše konkurence tudi v Sloveniji ne bomo mogli za vedno obdržati tako velikih tržnih deležev, lahko resnično rast dosežemo le na večjem, mednarodnem trgu. Zato smo v preteklih mesecih prevzeli makedonskega in kosovskega telekomunikacijskega operaterja.

Menite, da bi morebitni strateški partner podpiral tako širitev?

Sprašujete, ali bi strateški partner spodbujal Telekom k nadaljnji širitvi ali bi se ta partner raje odločil, da je Telekom Slovenije le točka na poti njegove širitve? Prepričan sem, da moramo sami poskrbeti za Telekomovo rast, lastniki pa so tisti, ki nam lahko določijo drugačne cilje. Zaenkrat našo širitev podpirajo.

Kakšna so vaša pričakovanja do prevzetih družb?

Za vse družbe smo pripravili poslovne načrte in strategijo.

Po naših podatkih boste zahtevali več kot 50-odstotno rast …

Konkretnih odstotkov ne želim komentirati, sta pa to trga z izrednimi potenciali. Na Kosovu je toliko prebivalcev kot v Sloveniji. Pri nas imamo 953.000 fiksnih telefonskih priključkov, na Kosovu pa jih je le 95.000. Družba, ki smo jo tam kupili, Ipko.net, ima postavljeno opremo za 150.000 fiksnih priključkov. Zdaj čakamo le še na licenco za fiksno telefonijo, potem lahko začnemo z delom.

Se boste potegovali tudi za licenco za mobilno telefonijo?

Čeprav je eden naših osnovnih motivov za nakup širjenje na področju fiksne telefonije in interneta, bomo tega operaterja seveda izkoristili tudi za kandidaturo za licenco mobilne telefonije gsm.

Ste za te družbe predvideli tudi dokapitalizacijo?

Dokapitalizacijo smo v Makedoniji in na Kosovu izvedli ob nakupu.

Kako komentirate navedbe o preplačanem kosovskem nakupu? Neuradno je bil 100-odstotni delež v Ipko.netu nekaj mesecev pred vašim prihodom ocenjen na 4 milijone evrov, vi pa ste za 75-odstotni delež odšteli skoraj 20 milijonov evrov. Od kod taka razlika?

Ne poznam podatka, da bi bilo podjetje pred nakupom vredno 4 milijone evrov. Vem le to, da smo družbo kupili po pravi ceni in je nismo preplačali. Sicer pa družbe nismo kupili za 20 milijonov evrov. Dokapitalizirali smo jo za približno 10 milijonov evrov, dokapitalizacije pa ne morete šteti v kupnino.

Kako to, da ste se na Kosovu povezali prav s podjetjem, ki je blokiralo Mobitelova prizadevanja na Kosovu? Ameriški Western Wireless, tedaj tudi lastnik slovenske Vege, je prav v navezi z Ipko.netom dosegel razveljavitev mobilnega razpisa, na katerem je zmagal Mobitel. Je bila to prva javna nezaupnica Mobitelovemu vodstvu?

V poslu nima nobenega smisla kuhati zamer. Analizirali smo oba relevantna kosovska igralca in sklenili, da je Ipko.net ustreznejša naložba. Poleg tega ima Ipko.net 60-odstotni tržni delež – bistveno večjega od tekmeca.

Verjetno ste upoštevali tudi dejstvo, da je 10-odstotni lastnik Ipko.neta ameriška lobistična družba Albright Group, ki lahko po potrebi posreduje pri ameriških upraviteljih Kosova?

Pri nakupu smo upoštevali vse dejavnike, ki nam lahko pomagajo pri usresničitvi načrtov.

Ob nakupu ipko.neta ste omenili, da bo letos Telekom prevzel še eno telekomunikacijsko družbo. Ste imeli v mislih gibraltarski Gibtelecom?

Ne. Povedali smo, da bomo letos prevzeli še eno družbo na trgu jugovzhodne Evrope. Res pa je Gibraltar potencialno zelo zanimiva naložba, ki jo še proučujemo.

Zakaj je začel vse mednarodne posle prevzemati Telekom? V Gibraltarju se je za nakup dogovarjal Mobitel, predstavniki Gibtelecoma pa naj ne bi bili navdušeni nad novimi pogajalci.

Naša strategija je, da prevzeme v tujini izvaja mati, ne hčere. Gibtelecom pokriva celotno področje telekomunikacij – mobilno in fiksno telefonijo, internet, najem vodov – zato je popolnoma logično, da se o prevzemu pogovarja Telekom.

Kaj pa, če Gibtelecom zato ne bi hotel podpisati pogodbe?

Preden so pogovori zaključeni, tega ne morem komentirati.

Po Mobitelovem omrežju se prenaša vse več podatkov, realna je tudi možnost, da bo moral Mobitel kmalu gostiti Simobil, ki verjetno ne bo gradil lastnega omrežja umts. Kako se potrebe po nadgradnji omrežja ujemajo z zmanjševanjem naložb in večjimi zahtevami države po izplačanih dividendah?

Od kod vam podatek, da se naložbe zmanjšujejo?

Podjetje, ki se ukvarja predvsem samo s sabo, vplivi politike na poslovanje in reorganizacijo, ponavadi zmanjša naložbe.

Naložbe ne stojijo! Tudi takrat ko se ukvarjamo z reorganizacijo, stvari potekajo neovirano. Saj naložbe ne pomenijo le pospešitve prenosa podatkov, ampak tudi prenovo poslovnih procesov in nadzor stroškov.

Avtorji strategije privatizacije Telekoma se zelo izogibajo obravnavanju zmanjševanja stroškov. Prihodki iz telefonije nimajo več kam rasti, nekaj rezerve je še na širokopasovnem dostopu. Kdaj boste morali na Telekomu zmanjšati število zaposlenih, če boste hoteli še naprej ustvarjati dobičke?

Pravite, da stroškov ne znižujemo?

Sprašujem, kako dolgo se boste lahko še izogibali odpuščanju, če boste hoteli ob nižanju cen telekomunikacijskih storitev ostati konkurenčni. Vzemiva samo vaše hčerinsko podjetje GVO, ki ima okrog 500 zaposlenih, zato so njegove gradbene storitve predrage celo za vaše hčerke.

V Skupini Telekom smo v letu 2005 povečali prihodke za 4,2 odstotka na 689 milijonov evrov. Stroške smo znižali za 3,4 odstotka, čisti dobiček pa povečali za 54 odstotkov – na 96 milijonov evrov. Torej stroške znižujemo. Število delavcev smo v preteklih štirih letih zmanjšali za 600 in jih pri tem nismo le prerazporedili v druga podjetja v skupini.

Drži, ampak država je od Telekomovih podjetij šele nedavno zahtevala večje dividende. Prej je bila javno znana skrivnost, da država od Telekoma, predvsem pa Mobitela, ni zahtevala deleža od dobičkov, ampak jima je pustila »vlaganje v razvoj«. So rezultati, ki jih naštevate, res posledica boljšega poslovanja Telekoma ali gre predvsem za računovodske dosežke.

Pred leti sem poslušal ameriškega predavatelja, ki je dejal: povejte mi, kakšno bilanco hočete in tako bom tudi naredil. Potem so se zgodili Enroni in podobne zgodbe. Sistem revidiranja in regulacija trga telekomunikacij sta tako stroga, da nimamo prostih rok, saj je poslovanje in oblikovanje cen zelo natančno določeno. Časi prostega prikrojevanja bilanc so minili.

Ali Mobitelu ustreza nižati tržni delež? Že nekaj časa se zdi, da se v Mobitelu sploh ne trudijo pridobivati novih uporabnikov in je vso pobudo na trgu prevzel Simobil.

Nimam občutka, da Mobitelu ustreza nižanje tržnega deleža. Bil bi zelo razočaran, če bi bilo to res. Vendar je visok tržni delež zelo težko zadržati, naša konkurenca pa je izredno dejavna in sposobna.

Boste koga za ušesa, če Mobitel izgubi 10 odstotkov tržnega deleža?

Prej mislim, da bodo mene za ušesa (smeh)!

Mobitel je na razpisu za mobilne storitve v državni upravi dobil samo govorne storitve, podatkovne pa je izgubil. Je to za vas uspeh ali neuspeh?

(dolgo izbira besede) Govor smo dobili, na podatkih pa nam kljub porazu ni nihče kos.

Ste se s Simobilom dogovorili za tak rezultat razpisa? Težko je verjeti, da Mobitel, ki pri prenosu podatkov precej prednjači pred Simobilom, ne bi mogel pripraviti boljše ponudbe.

Prepričan sem, da smo bili boljši na obeh segmentih. Najboljše pa je lahko tudi nekoliko dražje od počasnejšega.

Bo Mobitel res kmalu ponudil tehnologijo prenosa podatkov edge, na katero je dolgo gledal zviška?

(spet dolg razmislek) Bomo še videli.

Katerih projektov v Mobitelu po reorganizaciji ne boste nadaljevali? Kaj se bo zgodilo z mobilnim plačevanjem.

Mobilno plačevanje ima prihodnost in pomeni velik izziv. Sistem moneta, ki ga je Mobitel razvil, je zelo dober, ampak ima eno slabost: uporaben je le v Sloveniji.

Napovedujete konec monete?

Mislim, da smo v Mobitelu med primi v svetu pri uporabi take storitve, zato lahko poskusimo vplivati na prihodnji razvoj mobilnega plačevanja v svetu.

Lahko napoveste, kakšni bodo v prihodnjih letih tržni deleži na mobilni telefoniji, internetu, televiziji?

Na tako vprašanje je zelo nehvaležno odgovarjati. Če napovem, da bomo sedanje tržne deleže obdržali ali celo povečali, boste mislili, da sem aroganten, ker podcenjujem konkurenco. Če napovem zmanjšanje, lahko rečete, da to ni odgovorno.

Kdo je za vas v Sloveniji sploh prava konkurenca? So to kabelski operaterji, telekomunikacijski operater T-2 ali morda mobilni operater Tuš mobil?

Moja najresnejša konkurenca je pomanjkanje časa.

»Saj naloga pristojnih državnih uradnikov ni ustreči Bruslju, ampak ravnati tako, kot mislijo, da je najbolje za telekomunikacijski trg in državo,« se je pridušal, ko smo ga ujeli na delovnem sestanku evropskih regulatorjev na Bledu.

In kaj bi bilo po njegovem dobro za slovenski trg? Več konkurence, je pribil Colasanti. Tudi za ceno dražje telefonije.

Prva objava: Delo Infoteh, 27. maj 2005, Foto Mavric Pivk

Kako dobro ste poučeni o razmerah v Sloveniji?

Jaz osebno ali evropska komisija?

Vi osebno.

Oseba, ki je odgovorna za Slovenijo, je zelo dobro obveščena. Mene opozorijo, kadar pride do kakega problema, sicer imam nad Slovenskim trgom bolj splošen pregled.

Ste bili zadnje čase na kaj opozorjeni?

Prebral sem lansko decembrsko poročilo, ki smo ga pripravili za vse države EU. Za Slovenijo smo ugotovili, da so na nekaterih trgih težave.

Ste lahko konkretnejši?
Slovenija ima zelo dobro razvit trg mobilne telefonije, saj je primerljiva z najboljšimi na svetu. Na trgu širokopasovnega dostopa do interneta je stanje solidno – dobro v primerjavi z drugimi novimi članicami, a precej daleč od vodilnih. Veliko dela vas čaka na področju konkurence. V dobro informacijskega sektorja in celotnega gospodarstva boste morali poskrbeti, da se stanje izboljša tako na trgu fiksne kot mobilne telefonije. Tu si želimo videti več napredka.

Kako lahko Slovenija po mnenju Komisije poskrbi, da bo trg konkurenčnejši?

Vse evropske direktive morajo biti upoštevane v nacionalni zakonodaji, zakonodajo je treba uveljaviti v praksi, regulator mora biti neodvisen, na voljo mora imeti dovolj vzvodov in denarja, da bo lahko normalno deloval.

Kako komentirate ukinitev ministrstva za informacijsko družbo – enega prvih ukrepov nove vlade?

Tega ne morem komentirati. Vsaka vlada se sama odloča, kako bo organizirana. Za informacijsko družbo skoraj vsaka evropska država skrbi drugače.

Večina evropskih regulatorjev je posredno ali neposredno povezana z državo, ki je pogosto lastnica nacionalnega telekoma. Kaj svetujete regulatorskim kolegom, ki se znajdejo v takih razdvojenih razmerah.

To je eden večjih problemov za evropske regulatorje. Zato je daleč najpomembneje zagotoviti neodvisnost regulatorjev. Vsaka država mora že institucionalno poskrbeti, da je regulator neodvisen in da njegov interes ni pogojen z naslednjimi volitvami. Zato mora biti regulator kar najbolj oddaljen od neposrednih interesov vlade, denimo ministrstev.

Ko je bil pod prejšnjo vlado državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo Tomaž Kalin tudi član nadzornega sveta Telekoma Slovenije, v Bruslju nad tem niste bili preveč navdušeni. Menda naj bi tudi vi sami namignili našim predstavnikom, da to ni najbolj »higienično«.

Ne verjamem, da se je Bruselj kdaj vmešaval v vaše notranje odločitve.

Verjetno pa kdaj izrečete kako neformalno priporočilo ali nasvet.

Na položaju regulatorja potrebujete nekoga z znanjem. Tega si je težko pridobiti, če nikoli ne deluješ v sektorju. Samo po sebi ni problematično, če regulator postane nekdo iz industrije.

Kaj pa, če je oseba še vedno v nekem podjetju ali je celo politik? V nadzornem svetu Telekoma sedi direktor direktorata za informacijsko družbo Matjaž Janša, ki je del ministrstva, odgovornega za pripravo zakonodaje, ki vpliva tudi na delo regulatorja.

Če oseba opravlja dve funkciji hkrati, lahko pride do konflikta interesov. Za tak konflikt je odgovoren tisti, ki to osebo imenuje na položaj. Mi nimamo nobenih meril za ugotavljanje neodvisnosti. Če menijo, da je to dobra zamisel, jim težko oporekam. Na koncu vse povedo rezultati: če je regulator dobro opravil svoje delo, imate trg, s katerim so uporabniki zadovoljni.

Kakšen regulatorski pristop zagovarja komisija – regulacija pomeni predvsem nadzorovanje delovanja trga ali naj pri svojem delu regulatorji upoštevajo tudi abstraktnejši pojem javnega interesa? Komisija je zadnje čase ostro kaznovala nekatere evropske države, denimo Francijo, zaradi »zaščite interesov nacionalne industrije«.

Telekomunikacijski sektor ima velik potencial, potrebuje pa okvire, v katerih deluje. V praksi se je doslej najbolje obneslo načelo prostega trga, zato ga na Komisiji zagovarjamo. To ne pomeni, da se o javnem interesu ne sprašujemo več – le natančneje moramo opredeliti, kje se država lahko vmeša v imenu javnega interesa in kako zavezati operaterje, da se obnašajo odgovorno.

Nedavno ste kaznovali deset članic EU, ker so prepočasi izvajale telekomunikacijsko zakonodajo.

To počnemo razmeroma pogosto, saj moramo poskrbeti, da se evropska zakonodaja ustrezno izvaja v praksi. Na to smo zelo občutljivi.

Tudi Sloveniji grozi kaka podobna kazen?

Odvisno od prihodnjih poročil.

Eden pogostejših razlogov za kazni je premajhna zagretost za uvajanje prenosljivosti številk. Zakaj je ta storitev tako pomembna, saj operaterji negodujejo, da je storitev draga, števila prehodov uporabnikov med operaterji pa ne poveča?

Pa še kaj! Prenosljivost številk močno vpliva na vedenje uporabnikov. Že zdrava pamet vam pove, kako pomembna je vaša osebna telefonska številka, kadar razmišljate o menjavi operaterja.

Kam želite usmeriti politiko regulatorjev? Bo postala strožja ali se nagibate k ohlapnejšim pravilom.

Ni preprostega odgovora. Regulator mora ugotoviti, kako novim igralcem omogočiti vstop na trg, a se tudi zavedati, da ta vstop ne sme biti preveč preprost. Komisija si namreč zelo želi igralcev, ki bi bili pripravljeni vlagati v novo infrastrukturo. Če je vstop na trg preveč odprt, dobite podjetja, ki zgolj mešetarijo z infrastrukturo prevladujočega operaterja, kar za razvoj ni najbolj spodbudno.

Kako presojate, kdaj je bolje spodbujati izgradnjo nove infrastrukture, kdaj pa odpreti obstoječo. V Sloveniji je vse bolj aktualno vprašanje, kaj storiti z omrežjem umts, ki ga je že postavila družba Mobitel. Bi bilo smiselno siliti druga operaterja v izgradnjo lastne infrastrukture?

Včasih je podvajanje infrastrukture nesmiselno. Načeloma zagovarjamo odpiranje infrastrukture le v primerih, ko to ne bo imelo negativnih posledic za razvoj konkurence. Če lahko trije operaterji konkurenčno delujejo na isti infrastrukturi, je to smiselno, sicer ne.

Slovenske razmere so precej specifične. S storitvami prevladujočega mobilnega operaterja so uporabniki zadovoljni, cene pa so verjetno prenizke, da bi omogočale preživetje konkurenci. Kako prepričati uporabnike, da bi bilo povišanje cen v njihovem interesu, če bodo videli le višji mesečni račun?

S tem problemom smo se srečevali pred nekaj leti. Nekdanji monopolist je pogosto nastavil cene, ki niso odražale dejanskih stroškov. Ker morate na trgu prej ali slej uvestitržno naravnane cene, postane jasno, katere storitve so podcenjene. Strašenje uporabnikov s podražitvami je zelo kratkovidno. Seveda je lepo imeti nizke cene storitev. Ampak če z nizkimi cenami uničite trg, ne bo vanj nihče več investiral. To pomeni, da tudi novih storitev ne bo.

Kdo je tisti, ki se mora odločiti v interesu trga? Država? Uporabniki verjetno ne.

Seveda gre za strateško odločitev, ki je ne morejo sprejemati uporabniki.

Kaj so glavne teme regulatorjev v Evropi?

Veliko smo se pogovarjali o gostovanju v tujih omrežjih (roamingu, op. p.). Menim, da so cene gostovanj previsoke in niso tržno upravičene. Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem, kako se pripraviti na prihod novih tehnologij, ki bodo bistveno vplivale na telekomunikacijski trg. Tokrat smo se pogovarjali predvsem o telefoniji ip, prihodnje leto se bomo verjetno ukvarjali že s kako novo tehnologijo.

Kako to, da toliko pozornosti namenjate voipu, če upoštevamo, da promet klasične govorne telefonije upada tudi za več kot 10 odstotkov letno. Vidite voip tudi kot konkurenta mobilnim operaterjem, saj v ZDA že preizkušajo govorno telefonijo po nelicenčnih brezžičnih omrežjih, na primer voice-over-wifi?

Tehnologija ip pomeni predvsem učinkovitejši način za posredovanje vsebine. Ob tem ni vezana na fiksne platforme, saj ga omogočajo tudi druge brezžične tehnologije, denimo wifi. Pomembno je tudi, da novih tehnologij ne zadušimo z regulacijo. Če uporabljate tehnologijo ip je težko ugotoviti, kje se nahajate, kar je pomembno pri nujnih klicih, denimo na 113. Vendar moramo presoditi, kako pomembna je ta omejitev. V praksi pride lokacija pri nujnih klicih v poštev le, kadar vas je nekdo zabodel z nožem in lahko le dvignete slušalko, ne morete pa povedati, kaj se vam je zgodilo. Ker se to ne dogaja ravno pogosto, je vprašanje, ali je smiselno ovirati tehnologijo, ki ima veliko drugih prednosti.

Imate dober pregled nad tehnološkimi novostmi? Ponavadi zakonodaja caplja precej za tehnološkim razvojem.

Mislim, da ima komisija skupaj z nacionalnimi regulatorji in EU precej dober pregled nad tehnologijami, ki prihajajo.

Na direktoratu ste pristojni za dve pomembni področji, telekomunikacije in množične medije. Kako močni so pritiski lobistov?

Lobiranje je nekaj običajnega. Navsezadnje lahko komisija na ta način izve, kaj o trgu menijo vpleteni.

Vprašam zato, ker velja urad ameriškega telekomunikacijskega regulatorja FCC za najbolj oblegano pisarno v Washingtonu.

To le kaže, s kako pomembnim področjem se vsi skupaj ukvarjamo (smeh) …

Direktor Siola Tomaž Berginc je novosti najprej pokazal obiskovalcem prireditve Hevreka, junija naj bi Siol že priključil prve uporabnike. Potrdil nam je,  da bodo spoštovali odločitev Apeka in postopno omogočili popolno razvezavo lokalne zanke. To pomeni, da bodo lahko uporabniki sklenili naročnino na ADSL tudi brez priključka ISDN, česar Telekom več let kljub številnim kritikam, da je to tehnološko in poslovno neupravičeno, ni dovoljeval.

Prva objava: Delo Infoteh, 20. maj 2005, foto Igor Modic

Vaša ponudba televizije je pred leti precej spodbudila kabelske operaterje, da so se začeli združevati in resneje razmišljati o internetu. Vas je strateški ameriški lastnik UGC, ki je prišel v Telemach in po Evropi že ponuja triple play (internet, televizijo in govorno telefonijo, op. p.), na podoben način spodbudil, da pohitite z novimi storitvami?

Ne. Triple play smo imeli v svojem strateškem načrtu. Odločili smo se, da ga bomo prvič predstavili prihodnji teden na Hevreki.

Predstavite kot napoved?

Kot popolnoma delujočo storitev. Na Hevreki bo mogoče sklepati pogodbe, od tretjega junija dalje bomo uporabnike tudi že priklapljali.

Kaj konkretno boste ponudili prihodnji teden?

Prenovili bomo vse pakete adsl. Nove pakete smo poimenovali solo, duo in trio: solo prinaša le internet, duo internetu pridruži govorno telefonijo, trio pa bo prinesel pravi triple play, skupaj s televizijo. Možne so tudi različne kombinacije z obstoječimi paketi adsl, ki imajo za osnovo še isdn, in tiste, ki se bodo odločili za popolno razvezavo lokalne zanke in bodo tudi telefonsko naročnini sklenili pri Siolu. Ta možnost bo namenjena predvsem tistim, ki bodo opremljali nove lokacije ali pa ob selitvi ne bodo želeli prenesti telefonskega priključka. Ponudili bomo tudi video na zahtevo in različne varnostne rešitve, brez katerih ne gre več.

V ZDA in Veliki Britaniji za prodajo novih televizijskih naprav in storitev izrabijo velike športne dogodke, denimo superbowl ali primer league – s športom so se izgradili kabelski in satelitski imperiji. Kaj bo prodajalo vašo televizijo?

Vsebine, ki bi nas tako zelo razločile od konkurence, bomo težko našli. Predvsem pa verjamemo v interaktivne vsebine, ki omogočajo dvosmerno komunikacijo

Kdor želi danes pri Siolu uporabljati nekakšen triple play, ga vse naročnine (isdn, siol, siol tv, op. p.) stanejo približno 15.000 tolarjev na mesec. Koliko bo stal novi triple play?

11.900 tolarjev.

Za katero tehnološko rešitev ste se odločili?

Kupili smo preizkušeno rešitev, ki ima v Evropi pri različnih operaterjih že več kot poldrugi milijon uporabnikov. Odločili smo se za Cirpack, ki je posebej prilagojen rezidenčnemu trgu.

Ste se odrekli poslovnim uporabnikom?

Tehnologija za poslovne uporabnike mora biti zmogljivejša in zato dražja – za ponudnika in končnega uporabnika. Nam je pripadel rezidenčni trg in mala podjetja z nekaj priključki, poslovni uporabniki ostanejo Telekomu Slovenije.

Koliko imate obstoječih poslovnih uporabnikov?

Na grobo ocenjujem, da imamo 35 odstotkov poslovnih in 65 odstotkov navadnih uporabnikov.

Ali pomeni vaša nova ponudba konec Telekomove vezave priključkov isdn in adsl, zaradi katere je urad za varstvo konkurence 4. 10. 2004 uvedel postopek proti Telekomu zaradi domnevne zlorabe monopolnega položaja, direktor agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaž Simonič pa jo je prejšnji teden označil za tehnološko in poslovno neupravičeno?

Začetek konca.

Kaj to pomeni?

Vezava še vedno ostane pri tistih naročnikih, ki s svojim telefonskim priključkom ostanejo pri Telekomu Slovenije. Te razvezave Telekom še ni naredil. Kdaj se bodo odločili zanjo, morate vprašati njih. Sicer pa ne predvidevamo velikih selitev obstoječih naročnikov.

Vaša konkurenca je že pred vami ponudila internetno telefonijo ip. Je pri sedanjih klicih govorne telefonije mogoče preživeti s to storitvijo?

Za nas govorna telefonija ni prioriteta in je smiselna le v paketu z drugimi storitvami. Tudi če v svojem omrežju uporabnikom ponudiš zastonj govorne klice, ti to pri nekaj tisoč naročnikih ne pomaga dosti.

Kako bo nova ponudba vplivala na internetni trg v Sloveniji? Navsezadnje imate pri ponudbi adsl še vedno vsaj 95-odstotni tržni delež.

Seveda bo ponudba triple playa vplivala na trg, ampak ne moremo mirno čakati na konkurenco. Vemo, da se na trgu adsl bistveno bolj angažirajo tudi drugi operaterji, novi lastniki v kabelskih operaterjih zagotovo načrtujejo pritiske na internetni trg, zagotovo bodo začeli posegati tudi v naš segment govorne telefonije. S triple playem in boljšo večpredstavnostjo zagotovo merimo tudi na uporabnike kabelskih operaterjev.

Na Mobitelu se že zelo resno pripravljajo na mobilno televizijo, poleg tega operaterji mobilne vse bolj postajajo nekakšni ponudniki internetnih storitev. Kako si boste razdelili dejavnosti znotraj skupine?

Nihče me ne bo prepričal, da bom kdaj uporabljal mobilni telefon kot resen nadomestek televizorja. Mobilnikom so namenjene čisto drugačne vsebine, mi se bomo potegovali za svoje mesto na velikih zaslonih. Ni bojazni, da bi si med sabo prevzemali posle.

Kakšna so vaša pogajalska izhodišča znotraj skupine Telekom? Mobitel s svojimi dobrimi 40 odstotki prihodov verjetno laže uveljavi svoje poglede in strategije kot vi, ki še vedno niste presegli petih odstotkov.

Notranje odnose težko komentiram. Lahko pa povem, da strokovni argumenti štejejo. Vse, kar smo načrtovali, je tudi v poslovnem načrtu skupine.

Kako ste zadovoljni s poslovanjem Siola?

Zelo. Prihodki od prodaje so bili v letu 2004 8.703 milijonov tolarjev in so narasli za 27 odstotkov glede na leto poprej, podvojili smo število uporabnikov na ključni storitvi, adsl, kar pomeni večjo bazo uporabnikov, pripravljenih na nove storitve.

Naročnikov na priključke adsl je danes …?

Okrog 90.000.

Kolikšen delež prihodka ustvarijo naročniki adsl?

Adsl ustvari več kot 70 odstotkov vseh prihodkov. Zraven štejemo tudi prihodke od dodatnih plačljivih storitev, denimo protismetnih rešitev, poslovnega paketa …

Zdelo se je, da ste zadnje leto dni predvsem prodajali pakete adsl, tehnološko pa se ni kaj dosti dogajalo.

Prodaji in dvigu prihodkov smo namenili več pozornosti kot razvoju novih projektov, saj smo morali okrepiti osnovno dejavnost. Lani smo imeli manj kot 35.000 naročnikov na širokopasovne storitve, kar ni dovolj močna baza, da bi omogočala resne vsebinske storitve. S sedanjimi prihodki pa že lahko pogumneje vlagamo v nove projekte.

Je s to navidezno nedejavnostjo povezan tudi padec ugleda v poslovni in splošni javnosti, ki ga je za Siol izmerila agencija Kline & partner? Po njihovi analizi imate bistveno slabši ugled od Telekoma in Mobitela.

Osebno menim, da analize dela klicnega centra, pregled servisne pošte in forumov, kažejo bistveno boljše stanje kot lani. Težave z delovanjem elektronske pošte smo uredili, hkrati smo podvojili zmogljivosti omrežja.

Kakšen delež prihodkov vlagate v nove projekte?

V čisto nove projekte vlagamo približno 7 odstotkov naših prihodkov. Ob tem imamo še vsaj enkrat toliko rednih naložb, ki so potrebne za rast poslovanja.

To pomeni približno 15 odstotkov?

Da.

Ste še vedno v stoodstotni lasti Telekoma Slovenije?

Da. Saj brez soglasja države teh razmerij ne moremo spreminjati.

Lahko ocenite, vrednost Siola?

V zadnjem letu nove ocene vrednosti Siola nismo izdelali. Ni bilo posebne potrebe.

Slovenija po kazalcih rabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij najbolj zaostaja prav pri rabi širokopasovnih povezav v gospodinjstvih. Kaj je glavni razlog? Previsoke cene interneta, morda premajhno zanimanje za uvajanje cenejših brezžičnih tehnologij?

Po mojih podatkih je širokopasovni dostop mogoč že na skoraj 90 odstotkih telefonskih priključkov. Mi imamo še ogromno rezerve, preden bomo izrabili to infrastrukturo. Za nove igralce, ki šele vstopajo na trg, pa bi bila naložba v brezžične tehnologije, denimo wimax, verjetno smiselna.

Kako bi morali spodbujati širitev širokopasovnih priključkov?

Zavzetost države bi morala zagotovo biti močnejša. Skoraj vse zahodnoevropske države imajo določene subvencije za širokopasovni dostop, za internet obstajajo davčne olajšave, veliko je mogoče narediti s spodbujanjem e-uprave. Mi lahko kot družba, ki deluje na trgu, kvečjemu ponudimo vabljive storitve.

Kako je na trg interneta vplivala vezava priključkov adsl in isdn, ki je verjetno precej zavrla vaše konkurente?

Mislim, da ta vezava ni bistveno vplivala na sedanje stanje, čeprav jo je lahko trg dojemal kot oviro. Ne verjamem, da se bo po razvezavi zgodil širokopasovni bum. Poleg tega so to vezavo poznali tudi drugje – Nemci so jo odpravili šele pred nekaj meseci – poleg tega je bil tehnični razlog za vezavo bistveno pomembnejši kot je bil pripravljen priznati trg ali mediji.

Kaj pa je po vašem mnenju v preteklosti najbolj pripomoglo k sedanjemu stanju na trgu, kjer ste monopolisti?

Za naš tržni delež je najbolj krivo dejstvo, da ni bilo resne konkurence. Z resnostjo ne mislim, da konkurenca ni znala delati, ampak so imeli premalo kapitala. Če bi na trg vstopil močan igralec, bi bilo stanje bistveno drugačno. Vprašanje je, zakaj se to ni zgodilo. Verjetno zato, ker se močnemu tujemu igralcu ta vstop ne bi splačal.

Če se tujemu igralcu ne bi splačal, kako se lahko splača vam? Ali to pomeni, da ste tudi vi manj donosni?

Mislim, da imamo povsem povprečno donosnost. Pri vseh evropskih ponudnikih internetnih storitev, ki so v lasti nacionalnih telekomov, zelo težko zares ocenite njihovo donosnost. Mislite, da je razmerje v T-Online in Deutsche Telekomom kaj bolj transparentno kot med nami in Telekomom?

Ali plačujete Telekomu za storitve njihovih prodajnih referentov, pošiljanje vaših ponudb naročnikom isdn in podobno?

Absolutno. S pogodbami imamo natančno določeno, koliko nas stane, če pogodbo sklenejo na klicnem centru, v teletrgovini … Ne gre za majhne zneske. Tudi delo telekomovega operaterja je določeno, vsako malenkost imamo opredeljeno s pogodbami.

Zakaj ste se z Mobitelom tako upirali reviziji računskega sodišča?

Revizija nima nobene pravne podlage, kar so potrdila vsa pravna mnenja. Računskemu sodišču smo jasno povedali, da lahko preko Telekoma pregleda čisto vse naše poslovanje. Pričakujemo, da ga bojo v kratkem.

No, kake velike želje po revizorskem obisku verjetno niste imeli.

Tak pregled zahteva veliko časa. Sicer pa obstaja veliko drugih mehanizmov za pregled poslovanja naše družbe.

Koliko časa bi vam pobrala revizija?

Na Telekomu pričakujejo, da bodo revizorji še celo leto pri njih.

Februarja letos ste uvedli nov model širokopasovnega dostopa v internet prek priključkov adsl, ki vsebuje samo še tri pakete s hitrostmi 1.024/256 kbit/s, 2048/384 kbit/s in 4096/512 kbit/s. Zakaj?

Prej smo imeli zelo veliko paketov, naročniki pa so se dejansko odločali samo za tri. Mislim, da smo imeli samo 300 naročnikov, ki so uporabljali kak drug paket. Ponudbo smo želeli poenostaviti, jo narediti preglednejšo.

Telekom je v začetku januarja letos uvedel »bistream« model širokopasovnega dostopa do ponudnikov internetnih storitev, ki ponuja natanko te tri pakete. Naključje?

Naročniki, ki jih imamo na Telekomovem bitstreamu, morajo seveda uporabljati te pakete. Sicer pa te spremembe niso preveč bistvene, saj gre le za manjši popravek. Mi za vsako lokacijo izračunamo, kateri paket se nam splača ponuditi. Na najboljših lokacijah imamo svojo opremo, na ostalih se odločamo za ATM ali bitstream.

Po kakšnem cenovnem modelu zakupujete širokopasovno omrežje za ponujanje televizije ip? V Telekomovem ceniku namreč ni najti posebne ponudbe za paket 4096/0 kbit/s.

Najemamo po Telekomovem ceniku.

En kanal 4096/512 kbit/s stane po uradnem Telekomovem ceniku 8.870 tolarjev brez DDV. Če prištejemo še stroške programskih licenčnin in upoštevamo popuste, ki jih verjetno dobite pri Telekomu, še vedno ne vem, kako lahko pozitivno poslujete s končno ceno naročnine 2.583,33 SIT brez DDV …

Našo ekonomiko je treba iskati v paketu. Pokrije se pri določenem številu naročnikov.

Ali s približno 4000 uporabnikih siol tv že posluje pozitivno?

V tem trenutku še ne.

So krive tudi pomanjkljivosti vaše televizije? Sočasna priključitev dveh televizijskih aparatov še ni možna, radijskih in plačljivih televizijskih kanalov ne ponujate, teletekst dolgo ni deloval, zamiki so boli precejšnji, manjka snemanje oddaj na trdi disk …

Vračam vprašanje: kakšen presežek pa ponuja kabelska televizija? Razen tega, da ga lahko priključite na dva sprejemnika?

Ob zagonu nove storitve, ki naj bi prevzemala kabelske uporabnike, to ni ravno malenkost.

Zato bomo zdaj ponudili video na zahtevo. Nekaj naročnikov bo priključenih tudi že na adsl2+, ki ga bomo kmalu ponudili v Ljubljani.

Se niste odločili za vdsl?

Ne, vdsl je zanimivejši za Azijo, predvsem zaradi gostote poselitve.

Čigavo opremo ste izbrali?

Ne morem povedati.

Če se ne motim, je bil v igri tudi Iskratel.

Testiramo več vrst opreme.

Ali za iptv uporabljate najem optičnih vlaken, storitev, ki je bila nekoč znana kot »ethernet brez naprav«?

Da. To uporabljamo na veliki večini lokacij.

Večkrat smo se spraševali, kaj se sploh dogaja s projektom iptv. Ko ste ga zagnali, ste bili med prvimi v Evropi, nato je nekako zaspal, število naročnikov se ni večalo, niste ga oglaševali … Ste sploh še resno računali nanj?

Glavni problem je bila pasovna širina, saj obstoječi kodeki še ne omogočajo zadosti velikega stiskanja podatkov. Zato si nismo preveč prizadevali za nove naročnike.

Koliko naročnikov bi zdržalo vaše sedanje omrežje?

Težko vam natančno povem.

20.000?

To zagotovo. Marsikaj je odvisno tudi od geografske porazdelitev. Vemo, koliko priključkov lahko damo na posamezen dslam, da vse skupaj še normalno deluje.

Zakaj se niso uresničile napovedi nekdanjega direktorja Siola Mirana Krambergerja o prodoru Siolove televizije v Rusijo in Avstrijo?

Ne vem, na kakšni podlagi je dajal te napovedi. Ob prevzemu poslov nisem dobil nobenih stikov z morebitnimi ruskimi ali avstrijskimi kolegi. Možnosti za Rusijo pa še obstajajo.

Kaj pričakujete, da se bo letos zgodilo na internetnem trgu?

Malo povprašajte konkurenco. Mi čakamo prihod kabelskih operaterjev na trg govorne telefonije, novega alternativnega operaterja T-2 … Do konca leta bomo videli, kdo si bo znal izboriti svoj del trga.

Je prostora še dovolj?

Slovenija z manj kot 500.000 priključki ne more biti zadovoljna. Poglejte, kje smo danes in koliko trga še čaka na ponudnike.

Kakšni so vaši letošnji cilji?

10.000 naročnikov na Siolovo televizijo do konca leta, presegli bomo tudi število 100.000 uporabnikov adsl – vprašanje je le, se bo to zgodilo še pred dopusti ali po njih (smeh).

V prvem obširnejšem pogovoru nam je pojasnil, kakšno zapuščino je podedoval in povedal, kaj so glavne letošnje naloge agencije: zagotoviti morajo nižje cene zakupa vodov, lažji vstop alternativnih operaterjev na trg, odpraviti vezavo priključkov isdn in adsl, izboljšati pogoje medomrežnega povezovanja ter uvesti prenosljivost številk.

Prva objava: Delo Infoteh, 13. maj 2005, foto Igor Zaplatil

Kaj ste ugotovili v prvih mesecih dela na Apek? Ste se predvsem ukvarjali z ugotavljanjem stanja, zapuščino nekdanjega direktorja Nikolaja Simiča ali ste takoj prevzeli tekoče naloge?

Ko sem sprejel funkcijo, si nisem delal nobenih utvar. Nisem si domišljal, da so področja delovanja Agencije optimalno urejena. Vseeno pa sem bil razočaran nad stanjem, ki sem ga podedoval. Notranja organizacija Apek ni najboljša, vodenje se ni izvajalo transparentno. Pri našem delu lahko upoštevamo vso zakonodajo in predpise, izdajamo odločbe, a so lahko posledice regulacije vseeno katastrofalne. Slab rezultat je posledica tega, da ne poznamo dejanskega stanja, ne poznamo cilja ali pa ne spremljamo povratnih informacij.

Katere ukrepe morate izvesti v prihodnjih mesecih?

Naša prioriteta so analize upoštevnih trgov.

Še niso končane? Analize najpomembnejših trgov – mobilne in fiksne telefonije, interneta in medomrežnih povezav – ste napovedovali že takoj ob nastopu.

Analize bodo končane do poletja. Rezultati nam bodo povedali, kje smo in kakšen je trg. Analizam lahko sledijo ukrepi, ki bodo sčasoma vplivali na razmere na trgu.

Kako resno zamujate z analizami? V kabinetu evropske sekretarke Viviane Reding smo izvedeli, da komisija pričakuje analize in ureditev stanja pred pripravo novega poročila, saj lahko v nasprotnem primeru Slovenijo doletijo sankcije.

Časovno sledimo ostalim državam članicam. Naslednje poročilo evropske komisije bo končano konec februarja 2006, podatke moramo pripraviti do oktobra letos. Pazimo, da ne prihaja do napak pri pridobivanju, obdelavi in posredovanju podatkov, saj se želim izogniti morebitnim razlagam doma in v Bruslju, da smo uporabljali različne vire podatkov.

Kot je to počel vaš predhodnik ob decembrskem poročilu komisije …

Pomembne so definicije, ki jih vsi razumemo enako – število uporabnikov, metode štetja priključkov … A vseeno – če je bila v decembrskem poročilu kaka napaka, ker smo šteli priključke drugače kot komisarji, to nikakor ne spremeni ocene stanja na trgu. Komisija je bila precej kritična.

Analize trgov so predpogoj, vseeno pa me zanimajo konkretni ukrepi na posameznih trgih.

Eden prvih bo poziv Telekomu Slovenije, naj priključkov isdn ne veže več na adsl. Za to ni več nobenih tehničnih ali poslovnih razlogov.

Več? Ali ni urad za varstvo konkurence (UVK) že lani uvedel postopka proti Telekomu zaradi domnevne zlorabe pri paketih adsl/isdn?

Reciva, da sem se lepo izrazil (smeh).

Ni za ta ukrep že nekoliko pozno? Ali odprava vezave še lahko bistvenospremeni stanje na trgu?

Določeni procesi se bodo lahko izvajali hitreje in ceneje. Prizadevamo si urediti razmere okoli cen zakupa vodov. Pogodbene cene so pogosto niže od uradno objavljenih cen, kar zamegljuje razmere na trgu in otežuje primerjave z Evropo. Verjamem, da se bo cena zakupa vodov znižala. Pomanjkanje konkurence na področju fiksne telefonije predstavlja resen problem in izziv. Tretji ukrep je fiksna telefonija, saj na tem trgu ni prave konkurence. Na tem področju imamo nekaj potencialno dobrih operaterjev, za katere iskreno upam, da jim bo uspelo pripraviti dobro ponudbo. Agencija mora poskrbeti za izboljšanje pogojev za vstop novih igralcev skozi regulacijo grosističnih storitev za dostop do infrastrukture, na primer razvezo lokalne zanke, in delovanje v omrežju Telekoma.

Govorite predvsem o ponudnikih fiksne telefonije?

Na fiksni telefoniji konkurence praktično ni, vendar moramo trg presojati že v kontekstu razvoja novih tehnologij, predvsem internetne telefonije (voipa) in triple playa (ponudbe interneta, govorne telefonije in televizije). Kot regulatorji bomo imeli s temi novostmi precej težav, saj tudi Evropa še ugotavlja, kako se pripraviti na nove tehnološke izzive. Prav voip bo verjetno ena glavnih tem sestanka evropskih regulatorjev konec maja na Bledu.

Ste nišni model adsl dokončno pokopali? Navsezadnje ga je uporabljal le en operater, K2.net in nekaj njegovih naročnikov.

Ni več aktualen. Za tiste, ki ne želijo vlagati v lastno infrastrukturo, postavljati lastno opremo v Telekomove kolokacije, ali se kako drugače pogajati s Telekomom, je bolj zanimiv bitstream.

Telekom je nedavno objavil nove pogoje za ponujanje dostopa do interneta prek priključkov adsl, ki zelo spominja na omenjeni bitstream. So to storili sami od sebe ali ste jim tudi ta ukrep »priporočili«?

Tako je bilo mnenje Apek.

Operaterji se še vedno pritožujejo nad Telekomovim centreksom, ker naj bi Telekom pod ceno prodajal storitve na svoji infrastrukturi. Se bo Apek posvetila tudi različnim paketom in popustom?

Centreks ima dolgo in težko zgodovino. Če ga opazujemo z današnjega zornega kota hitrega razvoja novih tehnologij na osnovi protokola ip pa postaja vse manj pomemben. Pretirano ukvarjanje s problematiko centreksa lahko izzveni kot iskanje zadoščenja. Popusti so pomembnejša motnja, ker zmanjšujejo tržne priložnosti. Če so maloprodajne cene nižje od grosističnih, to ni v redu.

Kako natančno se boste lotili teh popustov, saj so pogosti tudi na trgu mobilne telefonije? Po naših podatkih lahko cene v skupinskih paketih dosežejo celo neverjetnih nič tolarjev za minuto pogovora znotraj skupine, zraven so lahko brezplačni telefoni za družinske člane …

S problematiko vezav, popustov, subvencioniranja telefonskih aparatov se intenzivno ukvarja UVK. Tudi Agencija ni pasivna, saj se s politiko popustov se srečujemo na vseh področjih. V primeru, da taka politika zavira dejavnike konkurenčnosti trga, bomo morali ukrepati.

Še vedno pa se ne boste spuščali v regulacijo maloprodajnih cen?

Nihče me ne bo prepričal, da med maloprodajnimi in grosističnimi cenami ni povezave. Računam, da bomo preko grosističnih cen postopoma uredili tudi maloprodajne.

Kako napreduje razvezava lokalne zanke? Koliko operaterjev je podpisalo pogodbo za delno ali polno razvezo lokalne zanke?

V zadnjem času je bilo sklenjenih kar nekaj pogodb o medomrežnem povezovanju z Mobitelom in Telekomom. Stanje na tem področju se izboljšuje, saj se je s podjetji iz skupine Telekom tudi po mnenju operaterjev zdaj laže pogovarjati. Res pa je komunikacija včasih zelo čustvena, sploh takrat, ko se na nasprotni strani pogajalske mize znajdejo ljudje, ki so nekoč delali skupaj.

Bo potrebna tudi prevetritev obeh pogodb, RUO in RIO, ki po mnenju operaterjev še vedno zavirata medomrežno povezovanje?

Tudi. Obveznosti, ki sledijo rezulatom analize 11. trga, že gredo v to smer. Prve konkretne rezultate pričakujem že v prihodnjih mesecih.

Kakšno je stanje na trgu mobilne telefonije?

Penetracija na trgu je zelo visoka, 90-odstotna, kar kaže, da se bližamo zasičenosti. V zadnjih dveh letih je rast uporabnikov počasnejša, tržni deleži operaterjev so zelo stabilni, izstopa visok delež Mobitela. Agencija je vplivala na uvedbo asimetričnega modela medoperaterskih cen z visoko stopnjo asimetrije (60 odstotkov, op. p.), kar daleč presega povprečje EU, ki znaša 20 odstotkov in odraža visoke razlike v tržnih deležih. Asimetrične cene naj bi pomagale manjšemu operaterju, da zniža cene klicev v veliko omrežje, kar posledično vpliva na nižanje tudi ostalih maloprodajnih cen za klice v ali izven omrežja. Omenjeni ukrepi so že privedli do izboljšanja razmerij maloprodajnih cen, oziroma do izenačitve cen v primeru predplačniških paketov.

Sliši se idilično, a vendar je nezadovoljstva na trgu veliko. Simobil še vedno ne posluje pozitivno, saga tretjega mobilnega operaterja Vege se še vleče …

Vsak se kdaj pogleda v ogledalo. Če se je agencija prepočasi odzivala, ni prepoznala problemov na drobnoprodajnem trgu – mora za to prevzeti odgovornost. Prepričan sem, da si tudi operaterji zastavljajo samokritična vprašanja.

Samokritičnost je sicer pohvalna, vseeno pa me zanimajo vaši prihodnji koraki.

Naš prvi ukrep je bila priprava nove metodologije štetja uporabnikov, ki jo bomo natančneje predstavili junija. Vesel sem tudi izenačitve cen med predplačniki in doseganje zelo visoke asimetrije med naročniki.

Spremembe načina štetja uporabnikov? Ali to pomeni več preglednosti nad podatki operaterjev?

Reciva, da se bo penetracija nekoliko zmanjšala.

To lahko pomeni le, da ste zaostrili merila, kdo lahko velja za aktivnega uporabnika.

Da.

Kaj je prinesla asimetrija na slovenski mobilni trg poleg tega, da Simobil nekoliko laže posluje?

Asimetrija naj bi Simobilu prinesla povečanje naročniške baze. Trendi, ki jih spremljamo, so dobri.

Kdaj lahko pričakujemo drugi razpis za umts? Je Apek že opravila svoj del nalog?

Razpis bo pripravil direktorat, ne agencija. Spekter je na voljo, sam si želim čimprejšnje podelitve frekvenc. Dvomim, da si lahko kdo privošči izgradnjo novega omrežja, zato se zavzemam za souporabo omrežij. Mislim, da ne bi bilo smiselno imeti dve taki omrežji, saj bi bili premalo izrabljeni. Tudi na tem področju bomo morali poskrbeti za cene najema ali gostovanja, ki bodo alternativnemu ponudniku storitev omogočile obstanek.

Kaj menite o preštevilčenju in prenosljivosti številk? Gre le za izpolnjevanje evropskih zahtev ali bo prinesel ukrep kake konkretne koristi?

Bruselj vztraja, da moramo preštevilčenje izvesti do konca leta. Eden glavnih očitkov komisarke Redingove je bil, da so evropske države premalo zagrete prav pri zagotavljanju prenosljivosti številk. Strinjam se, da lahko ta ukrep veliko prispeva k svobodi uporabnika, žal pa je praksa pokazala, da je prehodov uporabnikov zaradi prenosljivosti številk zelo malo. Mi smo sicer pripravili splošni akt za preštevilčenje, nismo pa še odgovorili na vprašanje, kdo bo skrbnik skupne številčne zbirke.

Kateri ukrepi bi po vašem mnenju resneje vplivali na trg mobilne telefonije? Uskladitev cen on- in off-net?

Agencija bo v sklopu tržnih analiz določila obveznosti, ki bodo izboljšale konkurenčne razmere na trgu dostopa in trgu zaključevanju govornih klicev v posamičnih mobilnih telefonskih omrežjih. Izboljšati bomo morali pogoje za nove vstopnike – ponudnike storitev, ki nimajo lastnega dostopa do mobilnega omrežja. Na trgu zaključevanja klicev pa se bomo prizadevali za postavitev enotnih cen v posamičnih omrežjih, kar bo vplivalo tudi na zniževanje cen zaključevanja klicev iz fiksnih omrežij.

Se tudi vi pridružujete vsesplošni oceni, da so za neuspeh Vege krive le njene poslovne odločitve?

Primer Vege ne rešujemo na Apeku, zato ne bi bilo korektno, če bi v imenu agencije komentiral primer. Menim pa, da ima Vega dve možnosti – umik iz trga ali ponovno rojstvo. Sam upam, da se bodo odločili za slednje, s prenovljeno in bistveno sodobnejšo ponudbo. Sicer pa Vega gotovo ne potrebuje novih predlogov.

Kakšna bo politika Apeka glede novih tehnologij, predvsem brezžičnih širokopasovnih tehnologij, optične infrastrukture, satelitskih povezav, digitalne radiodifuzije?

Agencija je pred dobrim mesecem pripravila strategijo uvajanja fiksnih brezžičnih sistemov. Verjetno bomo že letos na javnem razpisu podelili dva frekvenčna pasova za wimax. Seveda se mora tudi država odločiti, kaj želi z brezžičnimi omrežji doseči. Menim, da ne smemo pozabiti na ruralna ali manj razvita področja. Ta tehnologija je nadvse primerna za zagotavljanje širokopasovnega internetnega dostopa tudi na teh področjih.

Ste pravočasno oddali predloge frekvenc za digitalno radiodifuzijo?

Smo. Politika prehoda naj bi bila končana septembra 2005, sledi tesno obdobje do leta 2008, 2012 pa je konec analognega sveta. Agencija dejavno deluje pri pripravi politike prehoda iz analognega v digitalni način oddajanja radiodifuznih programov.

Omenili ste, da ste našli največ okostnjakov v omari, na kateri piše »radiodifuzija«. Kaj se je dogajalo na tem področju?

Na področju radiodifuzije je stanje še bistveno slabše kot pri telekomunikacijah. Že po treh mesecih dela sem bil prepričan, da bomo morali vložiti kar nekaj pobud za spremembo zakonodaje – predvsem zakona o elektronskih komunikacijah in zakona o medijih.

Zakaj? Je sedanja zakonodaja slaba ali se le ne izvaja?

Dopušča možnost manipuliranja. Agencija se hitro znajde v položaju, ko na osnovi zakonodaje ne more ustrezno ukrepati. Osebno se mi zdi, da so naloge in odgovornosti med Agencijo in Svetom za radiodifuzijo nejasne in v določenih pogledih nelogične. Na vprašanje, kakšno je stanje na področju radiodifuzije, bi moral v prvi vrsti odgovoriti Svet za radiodifuzijo.

Je to tudi posledica preteklega podeljevanja radijskih frekvenc brez jasne radiodifuzne strategije?

Tudi. Ni jasno, koliko radijskih postaj lahko deluje na nekem območju. Zato imamo kar 89 radijskih postaj, kar je za slovenski prostor problematično – tehnično in ekonomsko. Težavna so tudi usklajevanja s sosedi, saj Italija tolerira piratske radijske postaje na meji, čeprav jim tedensko pošiljamo pritožbe.

Boste z novim statutom področje radiodifuzije kaj drugače organizirali?

V novem statutu smo namesto radiodifuzije uporabili izraz radiokomunikacije saj radiodifuzija pokriva le del radiofrekvenčnega spektra, celotnemu področju pa želim dati večjo težo.

Zakaj spreminjate statut Apeka?

Statut je treba uskladiti z zadnjo veljavno zakonodajo, predvsem zakonom o elektronskih komunikacijah in zakonom o medijih. Bistvena sprememba novega statuta je, da ustanovitelj Agencije (država) imenuje le direktorja Agencije in ne več namestnikov, ki jih po novem imenuje direktor. Na spremembo lahko gledamo tudi kot zmanjševanje vpliva ustanovitelja na delo Agencije.

Kako komentirate očitke nekdanjega ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja in nekdanjega sekretarja Tomaža Kalina, da lahko član nadzornega sveta Telekoma Matjaž Janša vpliva tudi na delovanje regulatorja? Se strinjate s takimi kadrovskimi potezami države?

V mojih treh mesecih me ni iz vlade še nihče klical, z resornim ministrom še nisva spregovorila besede, z direktoratom pa se pogosto niti ne strinjamo. Mnenj in komentarjev bivšega ministra in sekretarja ne razumem. Nenavadna se mi zdi tudi očitna povezanost sedanje vlade v senci z nekaterimi uslužbenci agencije, zato se zdi, da je bilo sodelovanje med agencijo in politiko močnejše kot želijo priznati.

Kaj je v teh treh mesecih naredil Nikolaj Simič, uradno zaposlen kot svetovalec?

Nerad komentiram delo posameznih zaposlenih. Povem lahko le, da od njih pričakujem bistveno več opravljenega dela. Vodje področij in namestniki direktorja morajo biti tudi dobri organizatorji dela, tega pa v preteklosti ni bilo. Pričakoval sem več skupinskega dela, našel pa ogromno vrtičkov, tudi privoščljivosti ob neuspehih.

Koliko resnih operaterjev lahko sploh obstane v Sloveniji?

Resen operater je zame tisti operater, ki investira. Če sprašujete, kdo lahko konkurira državnim telekomunikacijskim podjetjem, je takih operaterjev malo. Dva, morda trije. Operaterjev, ki bi lahko ponujali določene nišne ali dodatne storitve, je lahko deset ali dvajset. Pričakujem pa, da se bodo začeli operaterji na posameznih področjih poslovno intenzivneje povezovati.