Evropske telekomunikacijske reforme

Evropski parlament je konec novembra po dveh letih debat, usklajevanj in kompromisov formalno podprl sveženj zakonskih reform, ki bodo v prihodnjih letih urejale področje telekomunikacij v Evropski uniji. Hkrati bodo telekomunikacije dobile tudi novo evrokomisarko, saj se bo z njimi v prihodnjih letih ukvarjala Nizozemka Neelie Kroes, ki je bila v prejšnjem mandatu Barrosove komisije glavna evropska varuhinja konkurence in je zaslovela v odmevnih procesih proti nekaterim nedotakljivim ameriškim korporacijam, predvsem Microsoftu.

Prva objava: Sobotna priloga Dela, 12. september 2009

Novi izzivi, stare prakse?

Odločna nova komisarka in reforme, ki jih morajo članice vključiti v svoje nacionalne zakonodaje do konca maja 2011, bodo na področje telekomunikacij predvidoma prinesle kar nekaj večjih sprememb. Nove določbe bodo po zagotovilih evropskih funkcionarjev spodbujale naložbe v telekomunikacijsko infrastrukturo, spoštovale načela »nevtralnosti omrežij« in izboljšale ponudbo telekomunikacijskih storitev, med katerimi bodo lahko izbirali evropski potrošniki. Hkrati bo imela evropska komisija po besedah dosedanje komisarke za informacijsko družbo in medije Viviane Reding v prihodnosti več moči pri »ustvarjanju enotnega evropskega telekomunikacijskega trga«, saj bo sedanjo Evropsko skupino regulatornih organov (ERG) prihodnjo pomlad nadomestil nov skupni organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC).

Ta nadnacionalni telekomunikacijski regulator bo imel precej večja pooblastila od ERG in bo lahko v določenih primerih posegel tudi v odločitve nacionalnih regulatorjev, kar doslej ni bilo mogoče (komisija je smela le komentirati njihove odločitve ali vložiti veto). Nacionalni regulatorji pa bodo smeli za »odpravo najbolj trdovratnih ovir za razvoj konkurence« na telekomunikacijskih trgih od kršiteljev – praviloma velikih nacionalnih telekomov, ki iščejo vedno nove načine za ohranitev prevladujočega tržnega deleža – v skrajnem primeru zahtevati celo »funkcionalno delitev«, po kateri eno podjetje ne bi smelo biti hkrati lastnik telekomunikacijske infrastrukture in ponudnik maloprodajnih storitev (v slovenskem primeru Telekom Slovenije ne bi smel več tržiti internetnih storitev pod blagovno znamko Siol, prav tako ne telefonije in poslovnih storitev).

Več pravic bodo po zagotovilih komisije imeli tudi evropski potrošniki. Ponudniki telekomunikacijskih storitev bodo morali uporabnikom omogočiti menjavo operaterja in prenos številke v enem delovnem dnevu in jim ponuditi možnost sklepanja naročniškega razmerja za dvanajst mesecev, če bodo uporabniki to zahtevali. Poleg tega bodo morali operaterji uporabnike natančneje obveščati o naročniških storitvah (kaj dobijo v naročniškem paketu, kakšne so obveznosti operaterja, kakšna mora biti kakovost storitve …) in jih seznanjati z vsako kršitvijo, povezano z varovanjem njihovih osebnih podatkov pri operaterju: morebitnimi hekerskimi vdori, izgubo podatkov in nepooblaščenimi prisluhi. Največ medijske pozornosti pa je doživela nova določba o svobodi interneta, po kateri v EU ne bo mogoče preganjati izmenjevalcev filmskih in glasbenih datotek brez »pravičnega in nepristranskega postopka ter učinkovite in pravočasne sodne presoje«, kar so že nakazovali nekateri »protipiratski« ukrepi, ki sta jih v zadnjem letu napovedali Francija in Velika Britanija.

Pirati in njihove pravice

Francoska vlada je namreč sredi lanskega leta napovedala nov zakon o nadzoru interneta (»zakon Hadopi«), ki bi ponudnikom internetnih storitev med drugim naložil tudi preganjanje izmenjevalcev glasbenih in filmskih datotek. Ponudnik internetnih storitev bi moral osumljene uporabnike najprej opozoriti, naj s spornim početjem prenehajo, po dveh neuspešnih opozorilih pa jim (brez sodne odločbe) onemogočiti dostop do interneta in blokirati njihove spletne strani. Zelo podoben pristop – načelo treh udarcev – je nedavno napovedala tudi britanska vlada, ki je v najnovejšem osnutku zakona o digitalni ekonomiji predvidela stroge ukrepe proti domnevnim kršiteljem avtorskih pravic na internetu: blokiranje spletnih naslovov IP, omejevanje pasovne širine, filtriranje internetnega prometa in izklop uporabnikov, ki ne bodo upoštevali prvih dveh opozoril. Zakone, ki bi po načelu treh udarcev brez sodnih odločb preganjali domnevne internetne pirate, pa so v zadnjem letu dni napovedali tudi predstavniki španske in irske vlade.

Omenjene predloge so takoj obsodili varuhi internetnih svoboščin in predstavniki potrošniških združenj, ki so opozorili, da ponudniki internetnih storitev zaradi zahtev glasbene in filmske industrije ne morejo kar tako posegati v zasebnost internetnih uporabnikov in jim brez ustreznega (sodnega) postopka onemogočiti dostopa do svetovnega spleta. Njihove argumente so podprili tudi številni evropski parlamentarci in zahtevali, da je treba v okviru telekomunikacijskih reform nujno poskrbeti tudi za temeljne potrošniške in državljanske pravice prebivalcev EU – vključno s pravico do varovanja zasebnosti.

Čeprav je določba o svobodi interneta zaradi nasprotovanja Francije, Anglije in nekaterih drugih članic skoraj ogrozila sprejetje celotnega reformnega svežnja, je komisarki Redingovi v zadnjem hipu uspelo skleniti kompromis, ki uporabnikom spleta sicer zagotavlja, da jim ponudniki internetnih storitev brez ustreznega postopka ne bodo smeli odklopiti internetne povezave, vendar pa državam tudi ne preprečuje sprejemanja strogih zakonov za nadzor interneta. Prav tako v končno besedilo ni bil vključen predlog, po katerem bi postal dostop do svetovnega spleta ena izmed temeljnih človekovih in državljanskih pravic, kar se bo sredi prihodnjega leta zgodilo na Finskem, kjer bo začela veljati ustavna določba, da mora imeti vsak državljan možnost širokopasovnega dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 1Mb/s.

Švedski evropski poslanec Piratske stranke Christian Engström se je strinjal, da ima določba o svobodi interneta veliko pomanjkljivosti, vendar nam je tudi povedal, da ga je »glede na zaskrbljujoče trende v številnih pomembnih članicah EU« že sprejetje kompromisne določbe zelo prijetno presenetilo. »V sprejetem besedilu jasno piše, da države EU ne smejo izvajati nikakršnih ukrepov za omejevanje dostopa do interneta, ki ne bi bili nujni, primerni in v duhu demokratične družbe – sploh pa ne brez ustreznega postopka, ki upošteva načelo nedolžnosti, spoštuje pravice osumljencev do zasebnosti in obtožencem omogoča, da predstavijo tudi svojo plat zgodbe,« je pojasnil Engström.

Piratski poslanec je zato prepričan, da določba o svobodi interneta pošilja evropskim vladam zelo jasno sporočilo: zakoni, kakršen je francoski Hadopi, kršijo evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj posegajo v pravico posameznika do svobodnega prejemanja in razširjanja informacij preko svetovnega spleta – najpomembnejše informacijske infrastrukture v današnjih družbah.

Kompromisne direktive, kompromisno izvajanje

Kljub Engströmovemu optimizmu je postalo zelo kmalu jasno, da si bodo posamezne članice zelo različno razlagale, kaj »v resnici« piše v sprejetem svežnju telekomunikacijskih reform.

Francija je jeseni potrdila nekoliko prenovljeno različico zakona Hadopi, po katerem je pred odklopom uporabnika treba pridobiti sodni odlok, ostale ukrepe pa je pustila nespremenjene (osumljeni uporabnik se med postopkom ne bo mogel zagovarjati, posegi v zasebnost …). Velika Britanija je takoj po sprejemu reformnega svežnja zagotovila, da njen zakon o digitalni ekonomiji ni v nasprotju s sprejetimi telekomunikacijskimi reformami, saj bo za »pravičen in nepristranski postopek« poskrbel kar britanski telekomunikacijski regulator Ofcom, ker kompromisna določba o svobodi interneta pač izrecno ne zahteva sodnega postopka. Njunemu zgledu pa bodo skoraj zagotovo sledile tudi druge evropske države, saj postaja »digitalna ekonomija« (in s tem zaščita avtorskih pravic) vse pomembnejša gospodarska panoga, ki naj bi državam pomagala pri premagovanju gospodarske krize in vsaj navideznem ustvarjanju delovnih mest. Morebitni posegi v zasebnost njihovih prebivalcev v imenu »preganjanja piratstva« in »varovanja intelektualne lastnine« bodo zato postajali politično vse bolj sprejemljivi.

Na različne razlage evropskih dokumentov pa ne opozarjajo le zagovorniki internetnih svoboščin, ampak tudi manjša evropska telekomunikacijska podjetja. Ilsa Godlovitch, predstavnica evropskega združenja za konkurenčnost telekomunikacij ECTA, je poudarila, da veliki nacionalni operaterji še vedno obvladujejo več kot polovico trga širokopasovnega interneta, ta delež pa se v nekaterih državah še povečuje. Poleg tega številne države EU svoje telekome še vedno vidijo kot »nacionalne šampione«, zato je njihova telekomunikacijska politika praviloma bolj naklonjena interesom teh podjetij kot razvoju konkurence. Ta pojav je najbolj izrazit pri širokopasovnih omrežjih nove generacije (NGN), saj je nekaterim velikim nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem – denimo nemškemu Deutsche Telekom – uspelo od države in regulatorja začasno izboriti celo »regulatorske počitnice« in si zagotoviti izključno pravico do uporabe optičnih NGN, čeprav je evropska komisija takim izjemam ves čas (uradno) nasprotovala in nedavno prepričala evropsko sodišče, da je nemški primer v nasprotju z evropskim pravnim redom in načeli »omrežne nevtralnosti«.

»Upamo, da možnost funkcionalne delitve ne bo ostala le na papirju, ampak jo bodo evropski regulatorji pripravljeni tudi uporabiti, če bodo ugotovili, da velika telekomunikacijska podjetja zlorabljajo svoj prevladujoči položaj,« nam je povedala Godlovitcheva. Vendar je tudi dodala, da dosedanja praksa ne vzbuja veliko upanja, saj so funkcionalno delitev doslej izvedli le v Veliki Britaniji. Italija, Poljska in Švedska so o tej možnosti razmišljale, a se zanjo niso dokončno odločile, druge države pa niso prišle niti do premisleka.

Godlovitcheva zato meni, da bo reformni sveženj pomenil nov preizkus dejanske neodvisnosti nacionalnih telekomunikacijskih regulatorjev, ki bodo morali med izvrševanjem reform loviti krhko ravnotežje med nacionalnimi interesi držav, ekonomskimi interesi operaterjev in zaščito potrošnikov. Ne le na področju NGN, ampak tudi na trgu brezžičnega interneta, saj bodo postale sproščene radijske frekvence »novo veliko telekomunikacijsko bojišče«, ki bo odločalo, kdo bo v prihodnosti obvladoval pomemben del evropskega trga mobilne telefonije. »Žal pa lahko že danes vidimo, da nekatere države, denimo Nemčija, sprejemajo strategije, ki bodo pri podeljevanju frekvenc naklonjene največjim igralcem,« je sklenila Godlovitcheva.

Slovenija in reforme

Bo lahko morebitne slabosti nacionalnih regulatorjev omilil novoustanovljeni nadnacionalni regulator BEREC?

Vesna Prodnik Pepevnik, izvršna direktorica svetovalnega podjetja Vafer (njegov direktor je Ivica Kranjčevič, prihodnji predsednik uprave Telekoma Slovenije) in svetovalka za področje telekomunikacij, je prepričana, da bo prav BEREC dober pokazatelj, kako uspešne bodo telekomunikacijske reforme v praksi. »Nov evropski regulator ima na papirju dovolj konkretna pooblastila, da lahko postane resen igralec na evropskem telekomunikacijskem trgu in pomaga nacionalnim regulatorjem, da se bodo pri svojem delu lažje upirali morebitnim pritiskom nacionalne politike in delovali bolj proaktivno,« je dejala Prodnikova. Vendar je tudi opozorila, da bodo o njegovi dejanski vlogi odločale podrobnosti: kje bo njegov sedež, kako bo urejeno njegovo financiranje in katere članice si bodo v BEREC kljub načelni enakopravnosti zagotovile pomembnejšo vlogo. Države, ki so evropski reformni sveženj pričakale z jasno telekomunikacijsko strategijo, bodo zato imele pri razdeljevanju novih »telekomunikacijskih kart« veliko prednost. Druge, med njimi Slovenija, pa bodo še bolj zaostale.

Slovenija se je namreč med sprejemanjem evropskih telekomunikacijskih reform namesto s strateškimi vprašanji telekomunikacijske politike in avtorskih pravic ukvarjala z drugačnimi telekomunikacijskimi temami. V podjetju T-2 niso več mogli prikrivati slabih poslovnih rezultatov in dejstva, da so se znašli pred stečajem, velikopotezno polaganje optičnih vlaken pa so opustili tudi pri Telekomu Slovenije. Izpad prihodkov iz mobilnega gostovanja (roaminga), mednarodnih (fiksnih) telefonskih pogovorov in medomrežnega povezovanja ter agresivna cenovna vojna na trgu interneta in mobilne telefonije sta resno načela prihodke Telekoma in njegovih hčerinskih podjetij, novih virov prihodkov (ali vsaj prihrankov), potrebnih za nove naložbe, pa Telekomovi skupini doslej še ni uspelo poiskati. Hkrati je postalo jasno, da je ogrožena tudi prihodnost »digitalne dividende«, saj utegne Slovenija zaradi pritiskov sosednje Italije ostati celo brez zadostnega števila dragocenih frekvenc, ki se bodo sprostile po prehodu na digitalno radiodifuzno oddajanje in so ključne za razvoj brezžičnega širokopasovnega omrežja, s katerim bi operaterji dosegli tudi podeželske predele.

Poleg tega so se dogajale tudi številne kadrovske spremembe. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je dosegel predčasno razrešitev direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) Tomaža Simoniča, ker da je družbi Tušmobil nezakonito podelil frekvence za telefonijo UMTS. Na pomembne položaje so se vrnili nekatere osebe in lobiji, ki so slovenski telekomunikacijski trg (u)krojili že pred leti. Nekdanji direktor Siola Tomaž Berginc je postal predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, nekdanji Mobitelov tehnični direktor Ivica Kranjčevič bo postal predsednik Telekomove uprave, nekdanji direktor APEK Nikolaj Simič pa je prevzel vodenje direktorata za informacijsko družbo, ki je med drugim odgovoren tudi za oblikovanje informacijske strategije in vključevanje telekomunikacijskih reform v slovensko zakonodajo (sedanji predlog dopolnjenega zakona o elektronskih komunikacijah, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi, vseh novih reformnih določil še ne vsebuje, zato bo treba do leta 2011 pripraviti novega).

Ti dogodki pa ne opozarjajo le na skoraj popolno nepripravljenost slovenskega telekomunikacijskega trga na tehnološke in gospodarske trende, ki se mu nezadržno bližajo, ampak tudi na dejstvo, da bodo slovensko telekomunikacijsko politiko v prihodnjih letih vodili ljudje, ki so svoje izkušnje nabirali v nekih drugih časih – časih šibkejše evropske komisije, finančno močnega monopolnega Telekoma Slovenije in brezzobega telekomunikacijskega regulatorja.

Related articles by Zemanta

• Tough Confirmation for E.U.’s Ex-Antitrust Chief (nytimes.com)
• Spain warned on filesharing cut-offs (theregister.co.uk)
• EU block to Mandelson’s filesharing laws removed (theregister.co.uk)
• Europeans! Call your MEP to protect Net Neutrality (boingboing.net)
• Italy’s challenge to internet freedom | Manuela Mesco (guardian.co.uk)
• EU kills 3-strikes proposal (yay!) but all is not well (eek!) (boingboing.net)