Martin J. Levi, Hurricane Electric

Ko strokovnjaki ugotovijo, da bo začela neka tehnološka podrobnost čez nekaj let povzročati težave, se vedno znova znajdejo v zadregi, kako svojo ugotovitev sporočiti javnosti. Opozorila o nevarnostih »milenijskega hrošča« – kaj vse bi se lahko zgodilo, ko se bodo dvomestni datumski števci postavili na ničlo – so med pričakovanjem leta 2000 prerasla v medijsko paniko ter milijonske poslovne priložnosti za svetovalce in prodajalce računalniških storitev. Spoznanje, da bo zaradi čedalje večjega števila internentnih uporabnikov in omrežnih naprav čez dobri dve leti zmanjkalo internetnih naslovov, bo morda čez nekaj časa deležno podobne pozornosti, saj bi izraba sedanjega standardnega internetnega protokola IPv4 po nekaterih najbolj črnogledih napovedih lahko celo ohromila delovanje celotnega svetovnega spleta.

Prva objava: Delo Infoteh, 10. november 2009, fotografija LJK

Nekatere spletne strani se morda ne bodo več pokazale

Udeleženci konference IPv6, ki so jo priredili zavod Go6, akademska in raziskovalna mreža Arnes ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, so se katastrofičnih scenarijev sicer vzdržali, vendar so kljub temu poudarili, da je prehod ponudnikov spletnih vsebin in storitev na novejši protokol IPv6 neizogiben. Na svetovni splet se namreč priklaplja čedalje več naprav – od prenosnih računalnikov in pametnih telefonov do hladilnikov in števcev porabe električne energije –, ki potrebujejo vsaka svoj internetni naslov. Ker starih naslovov IPv4 ne bodo več mogle pridobiti (razen na črnem trgu), jih bodo morali začeti telekomunikacijski operaterji in ponudniki internetnih storitev priklapljati v nov naslovni prostor, na katerega se bodo poleg naprav postopoma selile tudi vsebine, ter hkrati poskrbeti za združljivost novega in starega interneta.

Ker uporabnikov ne bo zanimalo, po katerem protokolu se bodo pretakale vsebine in kako se bodo priklapljale njihove naprave, ampak bodo hoteli še naprej uporabljati svetovni splet, bo prehod na IPv6 odvisen predvsem od operaterjev in ponudnikov spletnih vsebin. Tega se zavedajo tudi slovenski operaterji, vendar hkrati opozarjajo, da bi morala pri uvajanju protokola IPv6 dejavno sodelovati tudi država – ponuditi svoje elektronske storitve e-uprave na novem protokolu, zahtevati podporo IPv6 v javnih naročilih ter pripraviti konkretne usmeritve in druge spodbude (davčne olajšave …). Predstavniki države pa so se branili, da jim za tako velik tehnološki podvig manjka kadrov in denarja, za prehod pa naj bi najbolje poskrbel trg, saj bodo imeli operaterji in ponudniki vsebin od novega protokola številne koristi.

Martin J. Levi, direktor strategije IPv6 v podjetju Hurricane Electric in veteranski promotor tehnologije IPv6, je za podobne razprave slišal že velikokrat. Povedal je, da v tem trenutku številne države in operaterji še ne čutijo posebne potrebe po prehodu, saj je prometa IPv6 malo, za protokol ni razvitih še nobenih vročih (»killer«) aplikacij, IPv4 pa bo deloval tudi potem, ko bo zmanjkalo naslovov, saj ga ne bo izključil nihče. Kljub temu se marsikdo ne zaveda, koliko dela ga v resnici čaka in kako hitro bosta minili dve leti, je opozoril Levi.

Na konferenci smo lahko večkrat slišali napoved, da bo internetnih naslovov IPv4 zmanjkalo čez dobrih 700 dni. Kaj se bo zgodilo potem?

Teh dobrih 700 dni ne smemo gledati kot na tiktakanje bombe v akcijskem filmu. Ko se bo ta števec iztekel, se verjetno ne bo zgodilo nič dramatičnega. Uporabniki bodo začeli opažati postopne spremembe. Morda se v vaši priljubljeni spletni kavarni vaša mobilna naprava ne bo več mogla povezati na internet, ker zanjo ne bo več naslova, saj lastnik kavarne ali njegov ponudnik ne bosta zamenjala opreme. Morda se določene spletne strani, ki bodo delovale na IPv6, ne bodo več pokazale, če ponudnik interneta ni nadgradil svoje storitve. Medijev, ki bodo svoje vsebine objavljali preko IPv4 nekateri bralci ne bodo več mogli brati ali pa bodo zaradi nezdružljivosti med IPv4 in IPv6 nehale delovati nekatere povezave na njihovih straneh. Scenarijev je veliko, zato je treba ozavestiti ponudnike in uporabnike, da se ta datum nezadržno bliža in da je treba opraviti še veliko dela.

Kdo bo plačal ta prehod? Je to naloga operaterjev in ponudnikov vsebin?

Vsak ima svojo računico. Operaterji bodo terminalsko opremo verjetno menjali med svojimi naložbenimi cikli. Strankam bodo zamenjali opremo, ne da bi uporabniki to sploh opazili, ali pa jim bodo za vabo ponudili novo storitev, zaradi katere bodo uporabniki pripravljeni kupiti novo opremo in ne bodo niti opazili, da naprava podpira nove protokole. Operaterji lahko naložbe v IPv6 prikažejo kot nujno naložbo, ki jim bo v prihodnosti sploh še omogočala opravljati njihov posel. Hkrati lahko od menjave opreme pričakujejo tudi konkretne koristi, saj so novejše naprave pogosto manj hroščate, delujejo hitreje, so varnejše in omogočajo več storitev: internetno telefonijo, televizijo … Zelo podobno velja za ponudnike vsebin, ki se prav tako ne bodo mogli izogniti prehodu na IPv6, če bodo hoteli s svojimi vsebinami in storitvami doseči čim več uporabnikov. Komercialni pritiski bodo veliki. Predstavljajte si, da bi Facebook izgubil pet odstotkov uporabnikov, ker ne bi bil dostopen? In z njimi pet odstotkov prihodkov? Ali da ponudnik interneta ne bi mogel priklapljati novih uporabnikov? Tega si ne bo mogel nihče privoščiti, če bo hotel ostati v poslu.

Lahko določeno vlogo odigra tudi država?

Pri milenijskem hrošču smo imeli konkreten datum, do katerega je bilo treba ukrepati. Pri tem pa nimamo takega konkretnega datuma, ki bi operaterje prisilil v prehod, zato bi moral biti premislek države predvsem strateški: ali hoče poskrbeti, da bodo njeni državljani še naprej lahko dostopali do podatkov. Pa tudi, ali je zanjo pomembno, da bodo vsebine, ki jih objavljajo njeni državljani, vidne tudi v tujini. Vendar se države in nekatere mednarodne organizacije prehoda na IPv6 lotevajo zelo nerodno. Evropska komisija je v eni izmed svojih strategij zapisala, da naj bi bilo v Evropi do leta 2010 četrtina interneta pripravljenega na IPv6, vendar ni nikjer pojasnila, kaj pomeni ta četrtina – četrtina vseh povezav, prometa, naslovov, spletnih strani, vladnih omrežij … Poleg tega se države zavedajo, da bo ostalo v javni upravi veliko računalnikov in programov, ki jih ne bo mogoče nadgraditi, ker jih poganjajo predpotopni operacijski sistemi, na katerih tečejo programi, razviti pred dvajsetimi leti. Zato se marsikje raje niti ne ukvarjajo s prehodom na IPv6.

Po drugi strani so nekatere države, denimo Kitajska, prehod na IPv6 prepoznale kot pomemben političen projekt …

Drži, nekatere vlade so prehod prepoznale kot političen projekt. Zavedajo se, da jim ne sme zmanjkati naslovov za naprave, ki se bodo priključevale na svetovni splet, saj bi nezadostna komunikacijska infrastruktura ovirala gospodarsko rast. Kitajski ni težko izračunati, koliko prebivalcev imajo, koliko je naslovov IPv4 in kakšne bodo posledice, če ostanejo brez njih. Verjetno so presodili, da želijo imeti več nadzora nad prihodnjo uporabo interneta, poleg tega pa tudi računajo, da bodo s prehodom pridobili veliko znanja, ki ga bodo lahko pozneje tudi izvažali.

Naslovov IPv4 bo zmanjkalo precej pred izvedenim prehodom na IPv6. Lahko kmalu pričakujemo začetek trgovanja z naslovi IPv4, ker bodo nekatere večje države in operaterji poskušali ustvariti nekaj zaloge zase?

Za vsak omejeni vir se prej ali slej pojavi trg in ljudje bodo začeli preprodajati stare naslove IP. Trg za naslove IPv4 že obstaja, saj se prodaje in nakupi naslovov že dogajajo, a ker področje ni regulirano, gre za črni trg. S pomanjkanjem številk se bodo najprej srečali ponudniki internetnih storitev in njihova velikost bo pri tem zelo pomembna. Vzemimo vaš nacionalni Telekom in velike evropske Telekome. Vsi bodo prisiljeni kupovati internetne naslove na črnem trgu. Vprašanje je le, koliko bodo posamezni Telekomi pripravljeni plačati in kako bodo manjši Telekomi na črnem trgu tekmovali z velikimi, saj bodo ti lahko vedno ponudili več. Zato se bodo verjetno pojavili pozivi, da je treba področje naslovov regulirati, vendar bo takrat že prepozno. Le kdo lahko uredi črni trg?

Related articles by Zemanta

• IPv6 Challenges and Opportunities (tech.slashdot.org)
• Unallocated IPv4 Internet Addresses Soon to be Consumed (prweb.com)
• IPv4 addresses in short supply (news.cnet.com)