Svet skozi googlova očala
Tam je picerija, malo naprej perzijska restavracija, nato so do konca trga samo še lokalčki, je razlagal kalifornijski internetni podjetnik in vlagatelj Simon, ko je skozi kamero mobilnega telefona pregledoval okolico. Na zaslonu so se sproti izpisovale informacije o stavbah, trgovinah in drugih motivih, ki jih je zajemalo elektronsko oko. »Še kako leto bo treba počakati, preden bodo podobni sistemi znali prepoznavati tudi sprehajalce in jih povezati z njihovimi elektronskimi profili na facebooku,« mi je pred dvema letoma med sprehodom po San Franciscu pripovedoval sogovornik.
Prva objava: Sobotna priloga Dela, 14. april 2012
V žepu je imel več pametnih mobilnikov, na katerih so bile nameščene aplikacije za »razširjeno resničnost« (augmented reality), ki so povezovali internetne storitve s fizičnim svetom – mobilne igre, lokacijsko oglaševanje, turistične svetovalce in družabna orodja za izmenjavo fotografij. Nekatere so razvila mlada spletna podjetja (Layar), druge so javno ali skrito preizkušali veliki internetni igralci, ki so se z osebnih računalnikov začeli širiti na mobilne naprave (google goggles).
Simon je s preizkušanjem programov iskal naložbene priložnosti, saj je verjel, da bodo začeli tehnološki velikani kmalu kupovati obetavne ponudnike mobilnih storitev. Facebook, Google, Apple in Amazon doslej niso bili neposredni tekmeci. Prvi je obvladoval družabna omrežja, drugi spletno iskanje in oglaševanje, tretji prestižne osebne računalnike in pametne telefone, četrti trgovino. Vendar takšno sobivanje ni moglo trajati. Amazon je začel prodajati elektronske bralnike (kindle) in postavljati lastno elektronsko prodajno platformo, s katero je napadel Applovo spletno prodajo glasbe, filmov in aplikacij (itunes, appstore). Google je s prevzemom videoportala youtube, skeniranjem knjig in s pametnimi androidnimi mobilniki nakazal, da hoče oglaševalski model razširiti na vsebine in mobilni trg. Facebook je zaradi »mladosti« nekoliko zaostajal, vendar mu je skoraj milijarda uporabnikov na lastni (zaprti) platformi omogočila nove oglaševalske in prodajne prijeme, ki jih stari monopolisti niso mogli spregledati.
Konec premirja med omenjenimi podjetji je začel vplivati tudi na dinamiko internetne ekonomije. Vlagatelji so pričakovali, da bodo morala omenjena podjetja v prihodnjih letih nujno krepiti strateški položaj na trgu z razvojem novih izdelkov ali nakupovanjem mlajših internetnih uspešnic, kar bo precej povišalo njihovo tržno vrednost. Internetni podjetniki pa so vedeli, da postajajo za vlagatelje zanimive predvsem tiste poslovne zamisli, ki jih bo mogoče dobro prodati facebookom in googlom – še preden se razpoči nov internetni balon.
Googlova očala in mobilne fotografije
Na vse ostrejše merjenje moči in velike tržne pritiske kažeta tudi odmevni tehnološki novici zadnjega tedna: napoved Googla, da razvijajo posebna očala za razširjeno resničnost (project glass), in odločitev Facebooka, da bodo za milijardo dolarjev prevzeli ponudnika priljubljene mobilniške fotografske storitve Instagram.
Ugibanja o novi Googlovi čudežni iznajdbi so sprožila očala, s katerimi so zalotili soustanovitelja podjetja Sergeja Brina, in kratki videoposnetek, ki se je razširil na youtubu. V filmu spremljamo uporabnika novih očal, ki se z njimi pogovarja, jih sprašuje za nasvete, ureja sestanke, komunicira s prijatelji, fotografira, kupuje koncertne vstopnice in sledi njihovim navodilom, ko ga opozorijo, da je njegova postaja podzemne železnice zaprta. Fizična naprava (visokotehnološka očala) je postala le uporabniški vmesnik za dostop do googlovih internetnih storitev: iskalnika, pošte, klepeta, zemljevidov in družabnega omrežja, za katere Google ne bo več potreboval nobenih posrednikov (proizvajalcev mobilnikov, operaterjev …). Potrdile so se tudi napovedi analitikov, ki so v nakupih youtuba in fotografskega orodja picasa videli predvsem velikansko zbirko lokacijsko označenih fotografij in videoposnetkov, na katerih so matematični algoritmi izpopolnjevali prepoznavanje obrazov, pokrajine in objektov, kar so precej okorno poskušali že Simonovi mobilniki.
Podobne namene kaže tudi milijardni prevzem instagrama – brezplačne mobilniške aplikacije za izmenjavo fotografij, ki je bila sprva namenjena samo uporabnikom Applovega iphona (danes je na voljo tudi androidna različica). Analitiki so enotno ocenili, da Facebooka niso zamikali (neposredni) dodatni prihodki, saj slabi dve leti mlado podjetje s trinajstimi zaposlenimi doslej še ni zaslužilo niti dolarja. Precej mamljivejša je bila milijardna zbirka uporabniško in lokacijsko označenih fotografij, ki so jih večinoma prispevali tržno zanimivi uporabniki iphona (instagram ima približno 30 milijonov registriranih uporabnikov, ki vsak dan objavijo več kot pet milijonov fotografij). A tudi možnost, da bi okrepili mobilno navzočnost (njihove mobilne aplikacije so bile precej nerodne) in uporabnike mobilnikov povezali z osebnimi spletnimi profili, njihovimi »lajki« in milijardami označenih fotografij. Ti podatki bodo Facebooku – podobno kot Googlu – pomagali izboljšati natančnost sistemov za prepoznavanje obrazov in lokacij, na katerih bodo po napovedih tržnih analitikov temeljili prihodnji oglaševalski in trgovski modeli.
Obe novici sta sprožili tudi običajne kritične odzive. Googlov predstavitveni video je vzbudil previsoka pričakovanja, saj tako idealne uporabniške izkušnje še dolgo ne bo omogočala nobena znana tehnologija. Novi oglaševalski lokacijski modeli, ki se lahko zdijo zelo prepričljivi na elektronskih prosojnicah, že nekaj let ostajajo neuresničene obljube, zato Facebook nikoli ne bo povrnil milijardne naložbe v instagram. Njihov nakup bo kvečjemu še bolj napihnil vrednosti mladih internetnih podjetij, kar se je pred dobrimi desetimi leti končalo s katastrofalnim borznim zlomom. Zato potezi Googla in Facebooka že kažeta znamenja obupa in morebitnega zatona dveh okornih velikanov, ki bosta finančno izkrvavela v boju za uporabniške podatke. So kritike upravičene?
Neizprosen boj za uporabnike
Upravičene, a tudi kratkovidne. Novinar ameriškega poslovnega tednika Fast Company Farhad Manjoo je lani zelo natančno opisal procese, ki se bodo začeli dogajati letos. Manjoo je sicer analiziral največje konkurenčne prednosti in slabosti štirih konkretnih tehnoloških podjetij (Amazona, Googla, Facebooka in Appla), vendar njegovo besedilo pomaga razumeti delovanje celotne internetne ekonomije in zasledovati logiko, ki se skriva za poslovnima novicama.
Google je verjetno res ustvaril previsoka pričakovanja z izdelkom, ki obstaja le na spletnem videu in v razvojnem laboratoriju – skupaj z vesoljskim dvigalom in robotskim avtom, ki ju prav tako razvijajo njihovi inženirji. Facebook morda ne bo nikoli povrnil nakupa Instagrama, kar velja za večino odmevnih tehnoloških in novomedijskih prevzemov v zadnjem desetletju (youtube, myspace, bebo, flickr, android …). Vendar obe potezi kažeta, da bodo poskušala velika tehnološka podjetja še okrepiti nadzor nad celotnim internetnim ekosistemom (iskanjem, družabnimi omrežji, mobilnimi napravami, trgovino, medijskimi vsebinami, programsko opremo, infrastrukturo, elektronskimi plačili …), taktično zapirati tržne priložnosti tekmecem (patentne vojne) in se znebiti posrednikov, ki jim ovirajo dostop do uporabnikov. Njihove prihodnje tarče so zato znane: ponudniki elektronskih plačil (Visa, Paypal, Mastercard …), mediji (zlasti televizija), oglaševalske agencije in proizvajalci mobilnih naprav (Motorola, Nokia …). Prav tako se že danes kažejo težave, s katerimi se bodo morali soočiti regulatorji in politiki, ko bodo morali začeti krotiti zasebne informacijske monopole: zapleteni protimonopolni procesi, zaščita potrošnikov in državljanov, uveljavljanje nacionalne zakonodaje ali pogajanja o globalnih internetnih pravilih.
Tem vprašanjem se ne bo mogla izogniti niti Slovenija. Poznavalci oglaševalskega trga neuradno opozarjajo, da Google in Facebook (neobdavčeno) pobereta že skoraj polovico spletnega oglaševalskega denarja, kar močno vpliva na prihodnje poslovne modele medijskih in internetnih podjetij. Osebne podatke stotisočev slovenskih državljanov, ki jih zbirajo ameriška tehnološka podjetja, varujejo le ohlapni ameriški zasebnostni zakoni, ki zasebnim podjetjem in varnostnim agencijam puščajo zelo veliko svobode pri dostopu in uporabi teh podatkov. Odločanje o mednarodnem protiponarejevalnem sporazumu Acta – enem izmed številnih stranskih učinkov lobiranja za globalno internetno prevlado – so domači zakonodajalci kljub številnim javnim kritikam prepustili evropskim poslancem in komisarjem.
Zazrtost v zdavnaj preživete politične, ekonomske in kulturne projekte, ki jih zna misliti domača politika, pa je najboljše zagotovilo, da bodo globalna dogajanja Slovenijo še naprej le pasivno premetavala.