Facebook prijaznejši do zasebnosti?
Trgovanje z njihovimi delnicami se bo po napovedih začelo v petek (18. maja), pred tem pa hočejo vodilni še po(s)praviti nekatere pretekle grehe – zlasti izkoriščanje uporabniških podatkov, ki je v zadnjih letih zmotilo številne varuhe zasebnosti in varuhe spletnih svoboščin.
Pri Facebooku so namreč predvčerajšnjim napovedali temeljito prenovo zasebnostne politike. Obljubili so, da bodo med drugim upoštevali nekatera priporočila irskega informacijskega pooblaščenca, ki se je odzval na pobudo civilnodružbene skupine Evropa proti Facebooku, s katero je avstrijski študent Max Schrems lani opozoril na zavestno kršenje evropske zasebnostne zakonodaje. Predstavnica Facebooka za področje zasebnosti Erin Egan je na uradnem blogu zapisala, da bodo uporabnikom na razumljivejši način povedali, kaj počnejo z njihovimi osebnimi podatki (kaj zbirajo, komu jih posredujejo …) in kako deluje družabno omrežje. Napovedala je novo orodje (activity log) za lažje pregledovanje objav in urejanje časovnice (timeline) ter uporabnike povabila, naj jim pošljejo predloge in pripombe na predlagane ukrepe (danes bo tudi odgovarjala na vprašanja).
Nova politika zasebnosti na prvi pogled prinaša več transparence, saj bodo lahko uporabniki na prenovljenih straneh izvedeli, kako Facebook izmenjuje podatke z oglaševalci in ponudniki aplikacij, kaj beleži na mobilnih napravah in kje se zbirajo informacije o »lajkih« ali obiskanih spletnih straneh. Nova orodja bodo uporabnikom dovolila nekoliko več nadzora nad osebnimi podatki – kje se pojavljajo njihove objave in kdo vse jih lahko vidi. Vendar je Schrems – po petkovem kratkotrajnem navdušenju nad zmago pobude proti Facebooku – včeraj na spletni strani kampanje opozoril, da upravitelji družabnega omrežja v resnici niso spremenili ničesar. Samo malce jasneje so opisali dosedanje prakse, ki jih bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Zato je uporabnike pozval, naj na javnem glasovanju o zasebnostnih spremembah predlagajo tudi konkretne ukrepe za zaščito uporabnikov.
Spremljanje Schremsove kampanje je zelo koristno za spoznavanje razmerij med politiko, kapitalom, regulacijo in javnim mnenjem. Kritike, da velika spletna uspešnica (facebook) ne upošteva pravice uporabnikov do elektronske zasebnosti, so bile znane že nekaj let. Vendar je šele Schrems opazil, da je Facebook zaradi davčnih olajšav registriral podružnico na Irskem in nanjo prenesel neameriške uporabnike, zato bi moral pri poslovanju upoštevati evropska zasebnostna pravila. Irski informacijski pooblaščenec se je znašel v hudi zadregi, saj je vedel, da bo moral raziskati Schremsove pritožbe, hkrati pa se irska vlada s »prestrogim« udejanjanjem zasebnostne zakonodaje ne bo hotela zameriti ameriškim visokotehnološkim podjetjem, ki prispevajo dragocene tuje naložbe. Pri Facebooku pa so vedeli, da si kot javna delniška družba ne bodo več mogli privoščiti zavračanja zasebnosti kot preživele družbene norme, zato so bili blage odločbe irskega pooblaščenca celo veseli, saj so lahko že z manjšimi lepotnimi spremembami zasebnostne politike »pokazali pripravljenost« na sodelovanje z regulatorjem.
Če bo Facebook na trgu v resnici vreden sto milijard dolarjev, kar so v preteklosti trdili številni borzni ocenjevalci, se tudi prihodnjim spletnim uspešnicam ne bo treba bati »prestroge« regulacije izkoriščanja osebnih podatkov, saj države v času krize ne bodo hotele ovirati uspešnih podjetij. Tudi če bo to še naprej pomenilo kršenje uporabniških pravic in napihovanje drugega internetnega balona.