Vse tezja izbira fotoopreme
Vstopni digitalni fotoaparati dslr so se celo v Sloveniji pocenili na manj kot 500 evrov. Sony je napovedal novega zmogljivega žepnika z velikim tipalom (rx100), ki ga bodo v EU prodajali za približno 650 evrov. Pri Nikonu obljubljajo dslr polnega formata za manj kot dva tisočaka, zmogljivi brezzrcalci (sonyjev nex7 in olympusov om-d) so prestopili štirimestno številko, nokiin mobilnik 808 pa je zamajal pravilo, da so tudi poceni namenski digitalci boljše fotografske naprave od najzmogljivejših mobilnikov.
Trg fotografske opreme postaja celo za razgledanega potrošnika vse bolj zapleten. Nekatere skupine izdelkov se cenijo (dslr), druge dražijo (zmogljivi žepniki, ki se od 400-500 evrov pomikajo na 700-800), tretje se počasi poslavljajo (poceni digitalci, preproste videokamere, morda tudi vstopni dslr). Marketinški izdelki se zaradi zasičenosti izmišljujejo nove tržne kategorije (brezzrcalci) in poudarjajo trenutno moderne tehnične lastnosti (število megapik, fotografiranje pri visokem iso, dolžina zuma …), s katerimi nagovarjajo kupce novih modelov. Mobilniki postajajo nekakšne boksovke 21. stoletja, ki spreminjajo rabo fotografije, prinašajo nove poslovne modele in oblikujejo prihodnje fotografske poklice, a tudi kažejo, katere meje namenskih fotoaparatov še dolgo ne bodo presežene.
Hkrati napredek omogoča nekatere nove rabe fotografske tehnike, ki pred samo nekaj leti ne bi bile mogoče. Nekoč nedosegljive gigapikselne panoramske posnetke lahko izdelamo že s preprostimi spletnimi orodji. Zajem videa hd, ki ga ne omejuje fotografsko število posnetkov na sekundo, v nekaterih primerih že prinaša dovolj dobre posamične sličice (demonstracij, športnih dogodkov, hitre akcije …), primerne za objavo v spletu in časopisih. Število megapik na najnovejših dslr polnega formata (36 pri nikonu d800) pa omogoča tako radikalno izrezovanje, da nekateri poročni in novinarski fotografi (zlasti v spletnih redakcijah) vse naloge opravijo z enim samim objektivom – ponavadi svetlobno močnim širokokotnikom -, v katerega lovijo dogajanje in se s kompozicijo ukvarjajo šele pri obdelavi posnetkov na računalniku.
Tehnološki napredek in umetno ustvarjeno preobilje fotografske ponudbe še povečujeta potrošniške dileme, s katerimi se ukvarjajo številni blogerji, pipetkarji in spletni fotografski publicisti. Ali lahko manjši, lažji in nevsiljivejši brezzrcalec kljub nekaterim pomanjkljivostim nadomesti dslr? Je bolje preskočiti brezzrcalce in počakati na nove velikotipalne žepnike, ki jih za jesen poleg Canona in Sonyja napovedujejo tudi drugi fotografski proizvajalci (Panasonic)? Bi bilo pametno čimprej prodati objektive za aps-c in denar porabiti za prihodnje vstopne dslr polnega formata? Bo mogoče s prihodnjo generacijo tipal fotografirati tudi v zaprtem hladilniku?
Ta vprašanja spominjajo na neskončne debate, ali se splača čakati na novi iphone, kakšen procesor bo imela nova grafična kartica in kako velik trdi disk je pametno namestiti v nov računalnik. Podobni so tudi odgovori: potrošniški želji lahko ugodi le najnovejši model, veliko večino realnih potreb lahko izpolni že skoraj vsak malo boljši izdelek prejšnje generacije. Če je potreba po novih napravah premočna, je kljub temu dobro počakati vsaj do jeseni, ko bodo proizvajalci na sejmu Photokina predstavili svoje novosti ter se bodo današnja tipala in procesorji iz najdražjih izdelkov preselili tudi v cenejše modele.
Do takrat pa je bolje posneti še veliko fotografij s staro opremo, si privoščiti izlet ali celo prelistati kako fotografsko monografijo. Lani je namreč izšlo kar nekaj zanimivih naslovov, ki opomnijo na preprosto, a zlahka spregledano dejstvo: megapike so samo orodje.
fotografija LJK)