Kako nas predstavi google
Leta 2004 je neznani moški v restavraciji ustrelil avstralskega televizijskega voditelja jugoslovanskega rodu Milorada Trkuljo. Medijska odmevnost dogodka je imela nepričakovane internetne posledice, saj so začeli googlovi iskalniški algoritmi Trkuljo (njegovo ime) povezovati z avstralskim organiziranim kriminalom.
Njegova fotografija se je pojavljala med najhujšimi kriminalci v Melbournu, zaradi googlovske zloglasnosti so se ga začeli izogibati poslovni partnerji in celo nekateri znanci. Ko na neki poroki povabljenca nista hotela sedeti z njim za isto mizo, se je Trkulja pritožil Googlu in jih prosil, naj iz storitve samodejnega predlaganja iskalnih nizov (google instant) odstranijo neresnično povezavo. Ker niso prisluhnili njegovi pritožbi, jih je tožil zaradi razžalitve. Prejšnji teden je vrhovno sodišče v Victorii razsodilo, da je Google odgovoren za širjenje neresnične informacije, zato mora iskalniško podjetje popraviti rezultate in televizijcu izplačati 200.000 dolarjev odškodnine.
Primer ni osamljen, saj so googlovi samodejni predlogi v preteklih letih vznemirili že kar nekaj znanih oseb. Imenu nekdanje nemške prve dame Bettine Wulff so sledile različne ponudbe za spolne storitve. Nekdanjega šefa formule ena Maxa Mosleyja so zasledovale orgije, znano francosko zavarovalnico je algoritem obtožil goljufije. Japonsko sodišče je razsojalo o omejevanju storitve instant, v Sloveniji je nekdanjo notranjo ministrico Katarino Kresal zasledovala kokainska “instantna” obtožba. Podobne pritožbe so obravnavala tudi sodišča v Italiji, Braziliji in drugod po svetu.
Njihove razsodbe so bile različne. V nekaterih državah so bili sodniki naklonjeni oškodovanemu posamezniku, v drugih Googlu, ki je trdil, da nimajo in ne smejo imeti neposrednega vpliva na iskalniške predloge.
Za Google je “avtonomija” njihovega algoritma izjemno pomembna, saj morajo uporabnike in plačnike oglasnega prostora prepričati, da so njihovi iskalniški predlogi kar najbolj nepristranski.Zagovorniki nedotakljivosti iskalniškega algoritma trdijo, da bi bile manipulacije z rezultati za Google pogubne, zato si ne bodo privoščili izgube ugleda. Kritiki svarijo, da se to že dogaja, saj se je moral Google zaradi domnevnega prirejanja rezultatov in zlorabe prevladujočega položaja zagovarjati pred kongresom. Poskusi vplivanja na googlove zadetke so postali specializirana veščina, uporabna za povečevanje obiska spletnih strani, izboljševanje marketinškega učinka ali skrite internetne vojne v političnih kampanjah. Iskalniške rezultate so prostovoljno filtrirali na Kitajskem, nekatere spletne strani pa beležijo besede in pojme, ki jih iskalnik nikoli ne predlaga – zaradi nespodobnosti, politične korektnosti ali drugih neoprijemljivih meril.
Na drugi strani pravnih dilem so konkretni posamezniki, ki imajo zaradi neprijetnih googlovih iskalniških predlogov težave pri iskanju službe, šole ali zmenka. A tudi spremenjene družbene norme, zaradi katerih vse več pomembnih odločitev prepuščamo algoritmom – na kar je v nedavnem pogovoru za Sobotno prilogo opozoril kritični komentator Jevgenij Morozov – in pri tem pozabljamo, da noben algoritem ni popolnoma zanesljiv ali “nevtralen”. V vsakem se skriva določena programerska metodologija – katere informacije obdeluje in kako jih vrednoti -, a tudi ideologija, morala, politika in poslovni interesi njegovega lastnika.
Zaradi množične in nekritične uporabe algoritmov – in ne zaradi algoritmov samih – čakajo demokratične družbe zelo resni premisleki, kakšne bodo v prihodnosti “odgovornosti” programskih vrstic in njihovih lastnikov – od pomembnih informacijskih vratarjev, kakršen je Google, do računalnikov, ki odločajo o bančnih kreditih, zdravstvenih diagnozah in terorističnih grožnjah. Zahteve po nadzoru in transparentnosti programskih vrstic bodo znova vznemirile tiste, ki v regulaciji vidijo željo po državnem nadzoru in poseganje v svobodni trg. Vendar so varovalke nujne.
Primerov, ko državljana obsodi neznan matematični algoritem, je vse več. Uspešne pritožbe ali popravki so doslej uspeli le redkim posameznikom, ki so bili v matičnih državah dovolj bogati, slavni ali vplivni. Ostali niso zabeleženi niti kot neljube napake v sistemu.
(fotografija Michael Praetorius /FlickrCC)