Zimska razprodaja fotografske opreme

Merilo je bilo preprosto: na seznam so se uvrstile priprave in naprave, ki jih več kot pol leta nisem niti enkrat uporabil. Včasih je bil kriv nov fotografski nakup, drugič sprememba fotografskih tematik in nalog. Vse je normalno rabljeno, popolnima delujoče, brez skritih muh, ki sem jih pri delu odkril, a jih nočem povedati. Tržna vrednost je nizka, uporabna visoka, zato pošljite predloge in želje. Pomembno mi je predvsem, da naprave služijo namenu in se ne dolgočasijo v omari.

Contax G1

Pred leti sem ga kupil v kompletu. Obdržal bom njegovega naslednika G2, ki že nekaj let ohranja moj edini stik s 35mm filmom. Contaxa G sta zanimiva primerka fotografske zgodovine. Zasnovali so ju kot visokotehnološko alternativo leicam. Pridobila sta nekaj fanatičnih privržencev in še več enako fanatičnih nasprotnikov, ki jim je bila ideja avtofokusnega in motoriziranega „rangefinderja“ nesprejemljiva.

Kupca čaka še nekaj iskanja po ibeju in izbira objektiva (sam imam izkušnje z 28, 45 in 90 mm), ki jih – stvar okusa – dosežejo ali presežejo samo leice. Ker je Kyocera upokojila blagovno znamko contax in je ni razvijala naprej, pa so objektivi neskončno cenejši od leic in jih najdete že od 250 evrov naprej.

Minolta 24-85 mm

Moj zadnji zum, saj sem obdržal samo fiksne objektive za full-frame. Na tipalih aps-c se goriščnica podaljša na približno 35-130 mm, a sem ga večinoma uporabljal na a900. Ob predstavitvi je veljal za nekakšen dražji kit objektiv, zato ima „krožno“ zaslonko in zelo spodoben „bokeh“. Pri polnem formatu ga je dobro zapreti na f5,6, aps-c je malce tolerantnejši.

Panasonic LX3

Lahko bi zapisal podobno kot pri gf1 – moj prvi zmogljivi žepnik in razlog, zakaj sem „žepne rakete“ začel jemati resno. Ob predstavitvi je bil revolucionaren: manj megapik na večjem tipalu, manj zuma in več svetlobne jakosti, zunanji fleš, podpora raw in popolna ročna nastavljivost.

Ko sem pred leti razmišljal o zamenjavi, je bil njegov naslednik lx5 le zanemarljivo boljši. Lanski lx7 je precej prenovljen, a sem na preizkusu ugotovil, da med iso 80-400 ni nikakršnih razlik med generacijami. Na iso 800 sem ga uporabil morda desetkrat, saj mi zaradi svetlobno močnega in umirjenega objektiva ni bilo treba posegati po visokih nastavitvah. Zraven sta dve neoriginalni dodatni bateriji (ena je že malce utrujena) in nastavek, s katerim je mogoče uporabljati tudi filtre in zaščititi objektiv pred pršenjem.