Kviki: sigmini objektivi za brezzrcalnike

Pomanjkanje objektivov ostaja ena najresnejših omejitev brezzrcalnih sistemov. Proizvajalci so najprej predstavili poceni zume, nato so počasi sledili dragi specialistični objektivi za zahtevnejše uporabnike. Cenejši, a še vedno spodobni izdelki, jih niso zanimali.

Fotografi so zato sicer lahko sestavili resnejše brezzrcalne komplete, a so se s ceno že zelo približali zmogljivejšim zrcalnorefleksnim sistemom. Panasonicova svetlobno močna zuma 12–35 in 35–100 mm staneta približno tisoč evrov. Fiksni objektivi za sistem mikro štiri tretjine (m4/3) hitro presežejo 500 evrov, prav tako objektivi za Fujijev sistem x-pro.

Specializirani proizvajalci objektivov – največji so Sigma, Tamron in Tokina – sicer iščejo tržne priložnosti in v svetu dslr poskrbijo za cenejše alternative, a je bil trg brezzrcalnikov zanje prva leta še premajhen, da bi zanj razvili posebne serije izdelkov. Tamron je predstavil en univerzalen zum za Sonyjev sistem nex, pri Sigmi pa so za nex in m4/3 prilagodili 19 mm in 30 mm, objektiva, ki so ju razvili za fotoaparate dp merrill.

Objektiva sta bila poceni, saj se je cena hitro znižala pod predlaganih 200 evrov za objektiv. S svetlobno močjo nista pretiravala (f2,8), manjkal je umirjevalnik posnetkov, ohišje je bilo plastično. Vendar so bile uporabniške kritike večinoma pozitivne, zato so pri Sigmi malo prenovili brezzrcalno serijo in ji dodali še 60 mm novinca, ki je prav tako enak kot pri fotoaparatih dp.

Ker smo med preizkusom Sigminih fotoaparatov merrill lani že pohvalili oba objektiva, nas je zanimalo, kako se trojček obnese na nexu in m4/3. Rezultati nas niso razočarali.

Poceni in solidni

Vsi trije objektivi ostrijo tiho in le malo počasneje od Sonyjevih, Olympusovih in Panasonicovih »izvirnikov«. Vsi imajo enak navoj za filtre (46 mm) in priloženo sončno zaslonko. Prenovljena serija je manj plastična od predhodnikov, ker so jih pri Sigmi poenotili z drugimi izdelki z oznako »art«. Nova 19 in 30 mm smo primerjali tudi s starejšima različicama, a med objektivi ni razlike v optičnih zmogljivostih.

Najboljše optične lastnosti ima novi 60 mm objektiv. Njegova goriščnica na nexu ustreza 90 mm, na m4/3 pa 120 mm, zato je zanimiv predvsem za portretno fotografijo. Neostrine ozadja je dovolj kljub nekoliko slabši svetlobni moči (f2,8), popačenja so zanemarljiva in ostrina odlična že pri odprti zaslonki. Zapiranje zaslonke zato predvsem omili barvne napake (kromatsko aberacijo) in izboljša enakomernost osvetlitve (»vinjetiranje«).

Zelo podobno se vede tudi 30 mm objektiv (45 mm na nexu in 60 mm na m4/3), ki je v srednjem delu zelo oster že pri odprti zaslonki. Zapiranje zaslonke za dve stopnji izostri tudi robove in zmanjša kromatsko aberacijo, ki je nekoliko izrazitejša kot pri 60 mm. Nekoliko slabši je le 19 mm (28 mm na nexu in 38 mm na m4/3), saj se robovi ne izenačijo s sredino posnetka niti pri zaprti zaslonki, še vedno pa je ostrina precej boljša kot pri Sonyjevem osnovnem zumu ali 16 mm širokokotniku.

Dopolnitev za nexe

Za format m4/3 so sigme malce »predolge« (38, 60 in 120 mm) in manj cenovno privlačne, saj morajo tekmovati s spodobnima Panasonicovima 14 in 20 mm ter odličnim Olympusovim 45 mm objektivom, ki se je v zadnjih mesecih precej pocenil (tudi pod 250 evrov). Zato je Sigmin trojček precej uporabnejši za lastnike nexov, ki trenutno nimajo dosti alternativ. Sigmini objektivi jim prinašajo zelo koristne goriščne razdalje in pokrijejo večino fotografskih potreb (28, 45 in 90 mm).

Nizka cena sicer prinaša nekaj kompromisov – slabšo svetlobno moč in nekaj barvnih napak, ki jih moramo odpraviti softversko –, vendar za ceno enega samega »originalnega« objektiva lahko sestavimo cel komplet. Cena starejših in optično enakovrednih modelov je namreč v spletnih trgovinah padla pod sto evrov, zato je razmerje med ceno in kakovostjo zelo ugodno. Sploh če v kaki trgovski akciji za nekaj stotakov dokupimo še lansko ohišje.

(fotografije LJK)

***

Sigma 19 mm

Sigma 30 mm

Sigma 60 mm