Oblačilna elektronika le priprava na telesno?
V petdesetih letih prejšnjega stoletja so proizvajalci televizorje oblikovali kot del pohištva. Ohišje je bilo leseno in zaslon je bil sramežljivo zaprt v omari. Televizor je bil še preveč nova in tuja tehnologija, da bi ga ljudje sprejeli v svoje intimno okolje, zato so ga morali preobleči v nekaj domačnega. Danes enako velja za oblačilno elektroniko.
Zgodnji medijski antropologi in proučevalci potrošniških navad so kmalu po koncu druge svetovne vojne ugotovili, da se morajo ljudje novih hišnih tehnologij najprej privaditi, preden jih spustijo v dnevne sobe in spalnice. Šele ko postane postala tehnologija dovolj domačna, lahko postane nepogrešljiva ali pridobi vlogo statusnega simbola. Zato proizvajalci nove izdelke še danes uvajajo postopno in jih sprva preoblačijo v znane in neogrožujoče oblike. Čeprav sta morda njihova končna oblika in namen čisto drugačna.
Nedavni berlinski sejem zabavne elektronike IFA, Applova predstavitev pametne ure apple watch in Intelova razvijalska konferenca IDF 2014 so pokazali, da proizvajalci tudi pri oblačilni elektroniki uporabljajo enako strategijo. Današnje pametne ure niso podobne izdelkom iz futurističnih filmov, ampak posnemajo čisto običajne moške športne ure, kakršne jih že desetletja nosimo na zapestjih. Intelova pametna zapestnica poskuša uporabnika prepričati, da na roki nosi običajen nakit. Nekoliko bolj izstopajoča so Googlova elektronska očala google glass, a je tudi ta izdelek preoblečen v dobro znanega sopotnika človeškega obraza.
Vendar televizor nikoli ni bil predvsem fizični izdelek – škatlla z elektronskim drobovjem in steklenim zaslonom. Bil je kanal, preko katerega je v domove industrijskih delavcev in poznejših množičnih potrošnikov vstopala televizijska zabava, množična kultura, informacije in oglasi. Enako oblačilna elektronika ne pomeni le malo drugačnih očal, ur in oblek, ampak način, kako uporabnike privaditi na življenje z vsenavzočimi tipali: merilci pospeška in srčnega utripa, števci korakov ter drugimi nadzorovalci življenjskega sloga in telesnih funkcij.
Ta premik je zelo pomemben za prihodnji razvoj interneta stvari, oblačnega računalništva in kvantifikacije vsakdanjika, na katere stavijo velika tehnološka in informacijska podjetja. Zato se bodo poskusi uvajanja oblačilne elektronike nadaljevali ne glede na tržni (ne)uspeh prvih oblačilnih izdelkov. Vprašanje je le, kako dolgo bodo proizvajalci tipala še skrivali v modne dodatke in kdaj bodo začeli namigovati, da bi bilo tipala najbolj smiselno namestiti kar v človeško telo. Uporabniške raziskave kažejo, da ljudje večinoma še niso pripravljeni nositi elektronskih očal na mrežnici in športnega čipa blizu srca. A bodo po vsaki naslednji generaciji prijaznih nadzorovalnih tipal vse bolj pripravljeni sprejeti tudi takšen elektronski dodatek.
(fotografija LJK)