Bregtje van der Haak: Digital Amnesia (2014)

Nizozemska vlada je ukinila častitljivo in dragoceno knjižnico nizozemskega tropskega inštituta, v kateri so raziskovalci v več kot dvesto letih zbrali približno 400.000 knjig. Natančneje: vlada knjižnice ni ukinila, ampak jo je z ukinitvijo financiranja obsodila na rezalnike starega papirja. Za prošnje knjižničarjev ni imela posluha, saj da se vlada »ne ukvarja s shranjevanjem papirnih predmetov«, ker je danes mogoče »vse najti na internetu«.

A kaj v resnici pomeni, da je danes vse na internetu, se sprašujejo ustvarjalci dokumentarca o digitalni pozabi Digital Amnesia. Internetne strani se ves čas spreminjajo. Ponudniki spletnih storitev bankrotirajo ali zamenjajo lastnika in poslovni model. Google digitalizira obsežna knjižnična gradiva, toda njegova planetarna knjižnica bo ostala zasebna. Facebook in druga zasebna podjetja shranjujejo velik del naših osebnih zgodovin in zapiskov iz današnjega časa, a ta gradiva niso dostopna javnosti in jih ne bodo mogli proučevati prihodnji zgodovinarji.

Internet je v resnici zelo minljiv, če ga načrtno ne ohranimo in ne poskrbimo, da nam čez nekaj let ne izključijo strežnikov zaradi neplačanih računov. Vendar se z ohranjanjem elektronske in neelektronske zapuščine načrtno ukvarjajo le redke države, saj imajo do knjižnic in arhivov podoben odnos kot nizozemski uradniki. Zato je morala režiserka in novinarka Bregtje van der Haak poiskati drugačne sogovornike – posebneže, ki se bojijo orveljanske prihodnosti, v kateri bi ljudje živeli v večni sedanjosti in bi zgodovino znova nadzorovali oblastniki.

Prvi tak posebnež je ameriški poslovnež in milijonar Brewster Kahle, ki je svoje milijone porabil za gradnjo in vzdrževanje elektronskega internetnega arhiva (Internet Archive), v katerem vsakih nekaj mesecev shranijo posnetek celotnega interneta.

V stari opuščeni restavraciji McDonaldsa je skupina upokojenih inženirjev ameriške vesoljske agencije Nasa shranila dragocene arhivske posnetke lunarnih odprav, ki jih je hotela agencija zavreči. Ekipa veteranov je obnovila in popravila edine predvajalnike starih trakov, ki so se ohranili in jih je v svojem skednju več desetletij hranila upokojena tajnica Nase. S podobnim poslanstvom se ukvarja tudi aktivist in heker Jason Scott, ki ohranja stare pomnilniške tehnologije in postavlja odprte platforme za shranjevanje opuščenih spletnih projektov.

Vsi ti poskusi opozarjajo, da je treba tudi v pospešenem svetu računalniških procesorjev razmišljati o daljših časovnih enotah: desetletjih ali celo stoletjih. Nizozemski arhiv je nepričakovano rešil direktor aleksandrijske knjižnice Ismail Serageldin, ki želi tudi v enaindvajsetem stoletju ohranjati duh zgodovinske predhodnice – prve univerzalne knjižnice v zgodovini, ki je poleg egiptovskega gostila tudi starogrško znanje. Veliko evropskih arhivov v imenu klestenja nepotrebnih stroškov ni pričakalo takšnega rešitelja.