Ondi Timoner: We Live in Public (2009)

Dvajset let pred selfiji in nekaj let pred prvim televizijskim velikim bratom je internetni milijonar Josh Harris najel skladišče na newyorškem Broadwayu. Opremil ga je z bivalnimi prostori in v vsako bivalno celico namestil videokamero, priključeno na svetovni splet.

Naključne prebivalce, ki so se naselili v njegovi nenavadni komuni, je privabil z brezplačno hrano in pijačo. V skladišču je postavil strelišče, boksarski ring, velike javne prhe in druge oblike razvedrila. V zameno za kruh in igre pa so smele kamere nepretrgoma spremljati vsak gib Harrisovih gostov v bivalnih celicah. Prav kamere so bile bistvena sestavina Harrisovega poskusa, saj je prizore iz skladišča predvajala njegova eksperimentalna spletna televizija Pseudo.com.

V Harrisovem skladišču se je zgodilo vse, kar se je lahko zgodilo: pretepi, mamila, seksualne orgije, prepiri in nasilne terapevtske seanse, ki bi verjetno vznemirile celo današnje zasliševalce v ameriškem Guantanamu. Ko so sosede zmotili še rafali iz avtomatskega orožja, je na prizorišče vdrla policija. Mestna uprava je po mesecu dni »oddajanja« zapečatila Harrisovo naselbino in razgnala prebivalce. Uradno zaradi kršenja protipožarnih pravil.

Internetni podjetnik je spoznal, da mora biti previdnejši, zato je svoj naslednji novomedijski podvig uresničil kar v domačem stanovanju. Vsak kotiček je opremil z nadzornimi spletnimi kamerami in napovedal »interaktivni umetniški projekt«, v katerem naj bi skupaj s tedanjo intimno partnerko Tanyo Corrin preživela sto dni na računalniških zaslonih spletne javnosti.

Po enainosemdesetih dneh vse hujših (javnih) prepirov in medsebojnega psihološkega trpinčenja se je Corrinova zlomila in med navijaškimi komentarji spletnih gledalcev zapustila stanovanje. Pozneje je medijem povedala, da jo je trimesečno »življenje v javnosti« preganjalo še dolgo po pobegu iz Harrisovega stanovanja, saj je v vsakem javnem stranišču ali stanovanju nemirno oprezala, kje se skrivajo kamere. Harrisu pa ni razpadlo le razmerje in duševno zdravje, ampak mu je kmalu zmanjkalo tudi nekdanjih internetnih dolarjev. Pseudo.com je bankrotirala, Harris pa je z bančnih računov postrgal še zadnje denarne ostanke in izginil.

Režiserka Ondi Timoner ga je izsledila nekje v Etiopiji, kamor se je umaknil pred javnostjo in upniki. V dokumentarcu We Live in Public je Timonerjeva – sicer naključna udeleženka njegovega skladiščnega projekta – Harrisa predstavila kot vizionarja, ki je za nekaj let prehitel razmah televizijskih resničnostnih oddaj in spletnih družabnih omrežij. A je imel smolo, da družba še ni bila pripravljena na takšno medijsko revolucijo.

Harris je zaslutil, da se prihodnji uporabniki novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ne bodo več zadovoljili s petnajstimi minutami slave, ki jih je med vzponom televizije napovedal ameriški umetnik Andy Warhol, ampak bodo hoteli svojih petnajst minut slave užiti vsak dan. Kot nadarjen internetni poslovnež je zelo dobro vedel, da bodo prihajajoče komunikacijske tehnologije omogočile nove priložnosti za komercialno izkoriščanje nekaterih starih človeških šibkosti – predvsem želje po pozornosti, opazovanju in razkazovanju. V svoji prvi komuni je pokazal, kako je mogoče čisto običajne ljudi prepričati, da se začnejo v (novo)medijski javnosti obnašati kar najbolj »zanimivo«. Dovolj so bile že drobne nagrade in medijska pozornost.

Timonerjeva je v filmu zelo nazorno prikazala, da kamere, občinstvo, zaprti prostori, dostopnost mamil in agresivnih oblik zabave – niso le nevtralno spremljale dogajanja, ampak so ga tudi dejavno (so)oblikovale. Kamere in boj za pozornost neznanega občinstva so iz udeležencev izvabili najtemnejše plati njihovih osebnosti, ki bi ostale v normalnih okoliščinah varno skrite. Navidez »dobri« ljudje so pokazali, da so v takih okoliščinah sposobni zagrešiti tudi zelo sporna dejanja, kar so ugotovili že znani socialni psihologi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (Philip Zimbardo, Stanley Millgram). Njihova spoznanja pa danes na družabnih omrežjih in mobilnih aplikacijah izrabljajo novi podjetni harrisi.