Marc Dillon, Jolla

Ko smo prvič nastopili na svetovnem mobilnem kongresu MWC in napovedali novo mobilno platformo, nam nihče ni verjel. Letos pa nismo predstavili samo druge različice mobilniškega operacijskega sistema sailfish, ampak tudi prve naprave: tablico in telefon, se je pohvalil predsednik uprave finskega podjetja Jolla Marc Dillon.

Prva objava: Delo infoteh, 25. april 2015, fotografija LJK

Tokrat so ga novinarji in analitiki poslušali precej bolj pozorno, saj so njihovi izdelki pustili dober prvi vtis. Poleg tega je Dillon v nastopih uspešno izrabil še eno pomembno temo letošnjega kongresa: skrb za elektronsko zasebnost in skrb zaradi velike prevlade mogočnega Googla. K razvoju in financiranju izdelkov pa so uspešno pritegnili spletno skupnost, saj velja njihova jolla tablet za prvo »množicano« tablico na svetu.

Jollo ste ustanovili inženirji in razvijalci, ki ste prej delali pri Nokii. Se niste prepoznali v microsoftovski prihodnosti?

Kariero pri Nokii sem začel v San Diegu v Kaliforniji, kjer smo razvijali izdelke in storitve za severnoameriški trg. Okolje in poslovna kultura v ameriški podružnici mi nista ustrezala. V mislih sem že pisal odpoved, a sem nato izvedel, da pri Nokii razmišljajo o razvoju odprtokodne internetne tablice. Preselil sem se v Helsinke in se pridružil skupini programerjev, ki je razvila nov mobilni operacijski sistem maemo, ki je temeljil na linuxu. Izdelali smo nekaj imenitnih naprav, med drugim danes že kultno nokio n900, vendar je bilo podjetje samo še senca nekdanjega tehnološkega velikana. Vedeli smo, da nam ne bo uspelo ohraniti razvoja maema. Še zlasti ne pod Microsoftom.

Kako ste prepričali vodilne, da so vam prepustili maemo?

Nihče nam ni delal težav. Povedali smo, da hočemo dokončati nalogo in še naprej razvijati odprtokodno mobilno platformo. Leta 2011 smo ustanovili svoje podjetje in prenesli dele maema v naš novi operacijski sistem sailfish.

Zakaj ste hoteli na vsak način ohraniti odprtokodno mobilno platformo?

Videli smo, da postaja mobilna panoga vse bolj monokulturna. Danes jo popolnoma obvladujejo tri velike platforme – Googlov android, Applov ios in Microsoftova mobilna okna. Vse tri imajo enak poslovni model: zbiranje in preprodaja uporabniških podatkov ter prodajanje aplikacij v spletni trgovini. Skoraj osemdeset odstotkov vseh prodanih pametnih mobilnikov poganja Googlov operacijski sistem, zato je skoraj celoten mobilni ekosistem odvisen od enega podjetja in njegovih poslovnih interesov. Takšno razmerje moči ni dobro za uporabnike in razvijalce, saj jim preveč omejuje izbiro.

Ali ni android načeloma odprtokoden sistem?

Pri androidu lahko vidite njegovo izvirno kodo in v tem smislu je odprtokoden. Vendar vsi vemo, kdo ima glavno besedo pri razvoju. Google odloča, kdaj bodo objavili novo različico in katere funkcionalnosti bodo vključili. Na odločitve Googla delno vplivajo samo največji proizvajalci mobilnikov in uveljavijo svoje interese. A če niste ravno Samsung, se z Googlom ne morete pogajati, ampak lahko kvečjemu sprejmete njihove pogoje. Ti pogoji pa vsebujejo kar nekaj protikonkurenčnih določil: katere storitve morate vključiti, katerih neuradnih različic androida ne smete nameščati na mobinike … Če jih kršite, zelo hitro izginete iz njihove trgovine ali niste več del programa google wear za oblačilno elektroniko.

Vaš drugi očitek androidu pa je varnost. Oziroma ne-varnost tega operacijskega sistema.

Največji problem androida je njegova zgodovina. Ta operacijski sistem so razvili z namenom, da bi pridobivali in zbirali čim več uporabniških podatkov. Na takšni platformi je izredno težko skrbeti za varnost, saj skoraj vsaka storitev ali aplikacija zbira vaše podatke in jih nekam pošilja. Enako težavo imajo vse tri velike mobilniške platforme, saj je njihova ekonomika odvisna od podatkovno-oglaševalskega modela, kjer ni poslovnega interesa za varnost in zasebnost. Prav v tem je naš operacijski sistem sailfish najbolj drugačen. Ne trdim, da je popolnoma varen, saj tega ne moremo reči za noben operacijski sistem ali računalniški program. Zagotovo pa ne zbiramo in ne preprodajamo vaših podatkov, nimamo namena služiti z oglasi in ne uporabljamo nešifriranih protokolov.

Kje pa boste iskali prihodke za razvoj sistema in naprav? Verjetno ne boste odvisni samo od spletnih donacij?

Kljub globalizaciji postaja vse bolj pomembna tudi politična geografija. Smo edina evropska mobilna platforma, kar v času popolne prevlade ameriških ponudnikov ni nepomembno. V zadnjem letu dni sem se veliko pogovarjal s predstavniki vlad po vsem svetu, ki jih skrbi varnost elektronskih komunikacij. Ti so zagotovo naše potencialne stranke. Druga ciljna skupina so uporabniki, ki niso zadovoljni s sedanjo ponudbo in jih moti monopol na trgu mobilnih platform. Za naš operacijski sistem pa se zanimajo tudi proizvajalci opreme, ki s prodajo androidnih naprav zaslužijo zelo malo. Androidne tablice in mobilniki so bolj ali manj enaki. Marže so nizke in proizvajalci ne vedo, kako se ločiti od drugih ponudnikov generičnih androidnikov. Nova platforma je zanje priložnost, da ponudijo tudi kaj drugačnega.

Je sailfish res tako zelo drugačen od drugih platform?

Lahko bi vam začel naštevati tehnične podrobnosti in hvaliti uporabniški vmesnik, kjer smo uvedli nekaj zares opaznih izboljšav – od večopravilnosti in upravljanja aplikacij do boljše izrabe prostora na tablici. Vendar je ključna prednost naše platforme drugje: da so jo sooblikovali naši uporabniki. Ne le da so podprli razvoj tablice z več kot dvema milijonoma dolarjev prispevkov, ampak so dejavno sodelovali tudi pri razvoju operacijskega sistema.

Kako ste vključili uporabnike v razvoj izdelka? Takšen pristop je popolnoma nasproten tistemu, ki sta ga zagovarjala karizmatični applovec Steve Jobs in njegov enako karizmatični oblikovalec Jonathan Ive.

Ko smo začeli, so bili vsi prepričani, da je naša ideja neuresničljiva. Ne samo da so vstopni stroški izjemno visoki in ne bomo nikoli zbrali dovolj denarja za izdelavo zahtevnih tehnoloških naprav. Še več pomislekov so vzbudili naši načrti, da nam bodo pri razvoju pomagali uporabniki. Vedeli smo, da od njih ne moremo pričakovati, da bodo razmišljali namesto nas ali nam povedali, kaj naj delamo. Zato smo jim vedno dali na voljo več alternativ, kam lahko usmerimo razvoj in kaj želimo vključiti v izdelke. Ta pristop je bil zelo uspešen, saj so se razvile tvorne debate, ki so nam pomagale izbrati najboljšo možnost in odpraviti številne probleme, na katere nismo pomislili. Najprej pa smo morali pridobiti zaupanje uporabnikov.

Tako, da ste se dejansko odzivali na njihove predloge?

Uporabniki niso mogli vedeti, da mislimo resno, dokler nismo prvih dobrih predlogov in popravkov upoštevali v novih razvojnih različicah operacijskega sistema. Na tej točki pogori velika večina podjetij, ki uporabnike povabijo samo zaradi lepšega ali niso pripravljena slišati tudi utemeljenih kritik. Pridobili smo zelo aktivno bazo razvijalcev in računamo, da bomo lahko še naprej ohranili takšno ustvarjalno sodelovanje. Prvi namen smo kljub dvomljivcem že dosegli: razvili smo tablico, ki jo lahko uporablja vsak. Ne samo računalniški zanesenjaki.