IFA 2015

Na velikih sejmih zabavne elektronike niso pomembne predvsem nove naprave in tehnologije. Za poklicne obiskovalce so precej bolj zanimivi reklamni slogani, s katerimi proizvajalci opisujejo predstavljene novosti. Zelo zgovorna kazalca tržnih razmerij sta tudi gneča in razkošnost največjih dogodkov.

Prva objava: Delo Infoteh, 5. september 2015, fotografija LJK

Lani so prevladovali televizorji, mobilniki in snemalne naprave razločljivosti 4k, ki so se gladko (angl. seamless) prelivali v računalniški oblak. Na telesih uporabnikov pa je pristajala nosljiva elektronika (»wearables«), ki je največkrat spominjala na ure ali zapestnice. Teh izrazov ni letos skoraj nihče omenjal, saj so jih nadomestili drugi pojmi: računalniške igre, internet stvari, povezano domovanje in različne kratice, s katerimi ponudniki televizorjev opisujejo tehnologije za »izboljšanje« slike.

Ti poudarki so pomembni, saj kažejo, kam bodo veliki proizvajalci v prihodnjem letu usmerili največ marketinškega denarja in katere tehnologije je mogoče pričakovati tudi v izdelkih srednjega ali celo nižjega cenovnega razreda.

Prvi takšen primer je tehnologija 4k, ki so jo sprva ponujali samo najdražji televizorji, a jo je danes mogoče najti že v izdelkih, ki stanejo precej manj kot tisoč evrov. Zajem videa 4k podpirajo vsi zmogljivejši pametni mobilniki, pri Sonyju so predstavili celo mobilnik z zaslonom 4k (xperia z5 premium). Še večji razmah je doživelo računalništvo v oblaku, saj so skoraj vse letošnje tehnološke novosti in storitve povezane z oblačno shrambo. Le poimenovanje se je spremenilo, računalniške oblake sta zamenjala veliko podatkovje (»big data«) in »internet stvari«.

Internet stvari

Ta izraz so lahko obiskovalci slišali na veliki večini predstavitev. Proizvajalci bele tehnike, avtomobilov, robotskih letalnikov ali zabavne elektronike so se znašli pred zelo podobnim izzivom: prepričati uporabnike, naj v svoj dom spustijo naslednjo generacijo povezanih naprav. Povezljivost v brezžična omrežja, kartico sim in vse druge tehnologije za povezovanje v omrežje je mogoče poceni vgraditi v skoraj vsak uporabniški izdelek. Težje pa jih je varno povezati, upravljati in uporabnike prepričati, da jih dejansko potrebujejo.

Predstavljajte si, da vas mobilnik zbudi in takoj naroči kavnemu avtomatu, naj vam čez deset minut pripravi najljubši jutranji napitek. Ali ne bi bilo imenitno, če bi vaš avtomobil opazil, da zunaj dežuje, in naročil hiši, naj zapre okna? Vam je že kdaj zadišala sadna kupa, pa ste odprli hladilnik in razočarano ugotovili, da vam je zmanjkalo sadja? Če bi imeli povezani hladilnik, bi sam poklical elektronsko trgovino in naročil manjkajoče zaloge.

Vse to so bili »življenjski scenariji«, s katerimi so proizvajalci prikazovali prednosti povezanih naprav. Med najbolj zagretimi zagovorniki interneta stvari so bili predstavniki Samsunga, saj imajo njihove izdelke že v dobri polovici vseh evropskih gospodinjstev – od mobilnikov in televizorjev do pralnih strojev in tiskalnikov. A tudi oni niso znali odgovoriti, ali bodo prednosti povezovanja odtehtale varnostna tveganja in posege v zasebnost. Raziskovalci in hekerji so namreč pokazali, da je mogoče vlomiti v večino povezanih naprav, pridobiti uporabniške podatke in od daleč napasti celo zavorni sistem v avtomobilu.

Televizijske kratice

Lani so morali proizvajalci televizorjev odgovarjati na očitke, da velika večina evropskih uporabnikov ne more izrabiti televizorjev 4k, ker na trgu ni bilo vsebin. V zadnjem letu se je ponudba programov nekoliko izboljšala – vsaj na večjih nacionalnih trgih – in prodajalci so lahko spet začeli obljubljati še boljšo sliko.

Kaj sploh pomeni »boljša slika«? Nekateri proizvajalci – LG, Samsung, Sharp, Skyworth – so se pohvalili s televizorji 8k, ki ponujajo še višjo razločljivost. Pri LG so trdili, da lahko »resnično črnino« prikažejo samo njihovi zasloni oled, ki so še naprej precej dražji od različnih izpeljank prevladujoče tehnologije lcd. Skoraj vsi pa so si glavno letošnjo novost izposodili iz sveta fotografije: hdr ali izboljšano dinamiko slike.

Izboljšana dinamika pomeni, da je med črnino in belino več vmesnih tonov, da svetli deli slike niso presvetljeni in je tudi v črnini mogoče videti več podrobnosti. Takšen učinek je mogoče doseči z izboljšanim zaslonom televizorja ali s programerskim trikom, ki ga uporabljajo razvijalci fotoaparatov na mobilnikih, ko iz več posnetkov izračunajo »izboljšano« sliko. Tovrstni posnetki sicer niso presvetljeni ali pretemni, vendar zelo hitro postanejo nenaravni. Takšen učinek je na žalost uspelo doseči tudi vsem ponudnikom televizijskih zaslonov hdr, ki brez izjeme prikazujejo zelo umetno sliko.

Slušalke in zvočniki bluetooth so še vedno najbolj priljubljen mobilniški dodatek, vse bolj otipljiva postaja virtualna resničnost. Poleg interneta stvari in izboljšane televizijske slike pa so lahko obiskovalci znova preizkušali pametne mobilnike kitajskih proizvajalcev, ki si poskušajo s poceni, a vse bolje izdelanimi napravami izboriti del mobilnega trga.

Bo Huawei novi Samsung?

Med analitiki in novinarji je zato najbolj odmevala predstavitev kitajskega podjetja Huawei, ki je po novostih in nastopu zasenčila večino uveljavljenih igralcev. Sodobni predstavitveni videoposnetki so bili daleč od nekdanjih okornih poskusov nagovarjanja zahodnega potrošnika. Pri novem mobilniku mate s niso poudarjali strojne opreme, ampak nove načine uporabe – denimo funkcijo tehtnice, ki jo bo omogočal nov zaslon, občutljiv na pritisk. Poleg tega so izstopili iz cenovne tekme za vsako ceno ter najzmogljivejše modele postavili čisto blizu izdelkom, ki jih ponujajo Apple, Samsung in LG.

Podobne predstavitve smo obiskovalci spremljali pred desetimi leti, ko sta začela Samsung in LG prehitevati japonske velikane zabavne elektronike. Kitajski proizvajalci postajajo vse bolj samozavestni in razvijajo lastne blagovne znamke, ki odkrito vstopajo v evropska gospodinjstva. Kar lahko že v nekaj prihodnjih letih precej spremeni razmerje na svetovnem trgu zabavne elektronike. A tudi med državami in regijami, ki jo obvladujejo.