Zoran Thaler, Simobil

Zoran Thaler je politično kariero začel kot študent v ZSMS. Na prvih volitvah v samostojni Sloveniji je bil izvoljen v parlament, postal namestnik ministra za zunanje zadeve in leta 1995 tudi zunanji minister.

Konec devetdesetih let se je iz politike umaknil v podjetništvo. Leta 2004 je za dve leti postal predsednik uprave Simobila, kjer je nasledil Bojana Dremlja, ta pa je prevzel vodenje Telekoma Slovenije.V telekomunikacijah se ni dolgo obdržal, zato se je raje posvetil ekološkem kmetijstvu v Slovenski Istri, kulturi, umetnosti in gostinstvu. Leta 2009 pa se je na listi stranke Socialnih demokratov pustil izvoliti v evropski parlament.

V tem intervjuju je prvič nastopil kot predsednik uprave Simobila.

Prva objava: Delo Infoteh, 19. november 2004, foto Aleš Černivec

»Nikolaj Simič ima večjo oblast kot papež v Rimu«

Prvih sto dni predsednikovanja so začinile Thalerjeve krepke besede na račun telekomunikacijskega trga, dela agencije za pošto in elektronske komunikacije ter Mobitela, največjega Simobilovega tekmeca. Thaler upa, da se bodo namigovanja o morebitni politični motiviranosti njegovega imenovanja počasi polegle, o sedanjem stanju in prihodnjih korakih pa vseeno govori za odtenek previdneje kot ob svojem imenovanju.

Ste že prejeli kak namig, da ste preostro začeli: kritike trga, zarejenosti Mobitela v državni upravi, krcanje države in agencije?

Simobilu na splošno pritrjujejo vsi, tudi sodišča. Kar zagovarjamo, zastopamo in zahtevamo, je v relevantnih krogih priznano kot pomemben problem, ki ga je treba rešiti.

Od tega, da vam načeloma pritrjujejo, verjetno ni posebnih koristi.

Učinkov ne morete pričakovati takoj. Rezultate pričakujemo srednjeročno.

Kaj pomeni srednjeročno? V mesecih?

V letu 2005, na primer. Letos smo bili zelo dejavni. Oglašujemo, pripravljamo ponudbe, vztrajamo na cenovnem vodstvu in krepimo pritisk na ustanove, ki morajo regulirati mobilni trg.

Z oglaševanjem, pridobivanjem naročnikov in nižanjem cen ste se trudili že prej, a vam ni prineslo posebnih koristi. Katera je glavna težava slovenskega telekomunikacijskega trga? Najprej ste se trudili doseči asimetrijo, a ni spremenila skoraj ničesar, nato ste nasprotovali predolgi vezavi naročnikov, zdaj se zdi, da zagovarjate nadzor maloprodajnih cen.

V Sloveniji zdrav, pošten trg ne obstaja. Operaterji niti približno niso nagrajeni sorazmerno s svojim prispevkom h konkurenčnosti. Preprosto zato, ker ni bil nikoli prebit berlinski zid med prevladujočim operaterjem in tistimi, ki so prišli na trg kasneje. Tretji operater je praktično dvignil roke, drugi pa se mora z nesorazmerno velikimi vložki boriti za goli obstanek na trgu. Ne le, da je naš oglaševalski vložek na pridobljenega naročnika zelo velik, ta vlaganja so potrebna že zato, da ne izgubljamo naročnikov. To ni normalno.

To je bil opis stanja. Kakšne so rešitve?

Asimetrija je prvi nujni korak, čeprav za nas in za slovenski telekomunikacijski trg ne pomeni rešitve. Navsezadnje pridobitev asimetrije ne pomeni niti petih odstotkov naših skupnih prihodkov (približno tri milijone evrov, op. p.). Za resnejše spremembe se mora prebuditi regulator in s proaktivno politiko urediti trg, da bo omogočil pošteno in zdravo konkurenco. Pošteno v smislu, da bo tisti, ki vlaga milijarde v svojo dejavnost, posloval normalno in se izkopal iz milijardnih izgub.

Kje je meja, ko izgub ne morete pripisati le pomanjkljivi regulaciji, ampak tudi poslovnim odločitvam? Navsezadnje pomeni posel tveganje – milijarde lahko tudi izgubite.

Marsikatera poslovna dejavnost sploh ne potrebuje regulatorjev. Dovolj je že splošen varuh konkurence. V mobilni telefoniji so potrebne licence, omrežja, koncesije, zato mora nekdo določiti pravila igre: kaj je dovoljeno bivšemu monopolistu in kaj je dovoljeno njegovim konkurentom.

Niste odgovorili, kaj konkretno bi moral početi regulator.

Sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili delovanje konkurence in preprečili zlorabo prevladujočega položaja: posredno in neposredno urediti cene klicev v mobilnih omrežjih in med njimi, poenostaviti menjavo operaterja, omejiti trajanje pogodbene vezave naročnikov na operaterja, določiti pravila za subvencioniranje telefonov … Prave cene mobilnikov niso jasne, saj se operira z nekimi navideznimi nizkimi cenami.

Novinarji smo večkrat ugotavljali, da je dejansko ceno telefonov skoraj nemogoče ugotoviti. Je realna tista cena, ki jo navaja zastopnik, ali vsota, ki jo za telefon plača operater?

V naših pogodbah je navedena polna prodajna cena telefona. Mobitelov aneks navaja le mesečni pavšal, ki ga bo moral plačevati uporabnik, če prekine pogodbo, nikjer pa ni končne cene.

Kakšne so dejanske prednosti strateške povezave z Vodafonom? Pomeni to cenejše telefone, manj potrebe po lastnem razvoju, cenejšo nabavo opreme?

Vodafone ni kapitalsko povezan z nami ali Mobilkomom, imamo pa partnersko pogodbo. Prednosti so predvsem v ugodnejšem mednarodnem gostovanju, lahko smo vpeljali portal vodafone live, imeli bomo tudi zelo dober dostop do avtorskih vsebin na svetovni ravni.

Zdaj se poskušate uveljaviti kot cenovno najugodnejši operater. Bodo cene uspele spremeniti razmerje na trgu?

Realno gledano je to naša edina možnost, da na tem trgu kar koli naredimo. Penetracija mobilne telefonije nima kam naraščati, na nove uporabnike mobilne telefonije skoraj nima smisla računati. Upamo, da bo prevladujoči operater ubral drugo pot – da ne bo poskušal tekmovati na področju cen, ampak bo raje izboljšal svoje poslovanje in primerno zaračunaval kompleksnejše storitve. Tudi regulator ne bi smel dovoliti, da bi nas prevladujoči operater ogrožal še na tej točki. Mobilkom je lep primer operaterja, ki mu je delež iz 100 odstotkov padel na 42 odstotkov in je hkrati močno povečal svojo dobičkonosnost. To je tudi dokaz, da regulacija ni škodljiva.

Kaj pa prenosljivost številk?

Seveda. Tudi to je ključno. Vendar mora regulator najprej urediti pogodbene vezave naročnikov. Če bo uporabnik plačeval kazni zaradi menjave operaterja, se za to ne bo odločal. Regulator mora zagotoviti, da je menjava uporabniku prijazna – preprosta in poceni.

Če uporabnik za minuto pogovora na relaciji Simobil-Mobitel plača 22 tolarjev, vas pa zaključevanje klicev stane 21,2 tolarja, to verjetno pomeni, da imate s takimi klici izgubo. Vzemimo, da se za tak paket nenadoma odloči 100.000 uporabnikov – bi bila to za vas dobra ali slaba novica?

Vaše vprašanje opozarja na bistvo problemov. Nekdo, ki ima štiri petine trga že po definiciji, četudi nehote, zlorablja prevladujoči položaj. Simobil je samo zato, da ni izbrisan iz tega trga, prisiljen v cene, ki jih de facto ne določa sam. Mobitelova cena klicev znotraj omrežja je v Sloveniji referenčna cena na trgu, saj se po tej ceni opravi okoli 80 odstotkov vseh mobilnih klicev. Če moramo ponujati do štirikrat nižje cene, da pridobimo enega uporabnika za podobno storitev, to ni normalno. Na ceno 22 tolarjev smo praktično obsojeni!

Tudi če ustvarite izgubo?

Cene za zaključevanje klicev, ki jih navajate, veljajo čez dan. Reciva, da marže tukaj praktično nimamo.

Leta 2003 ste za oglaševanje porabili približno dve milijardi tolarjev, s katerimi ste po nekaterih ocenah pridobili 11.000 uporabnikov. Boste oglaševanje še naprej stopnjevali ali razmišljate o postopnem zmanjševanju?

Oglaševanje prilagajamo komercialnim potrebam, vseeno pa bomo ostali med največjimi oglaševalci v Sloveniji.

Kako močno se zanašate na dejstvo, da vaš propad državi ni v interesu?

Tega se zavedamo, vseeno pa država ne more računati na neskončno potrpežljivost vlagateljev, ki se meri v milijardah tolarjev.

Koliko uporabnikov si želite?

Brez tretjine trga, ki že omogoči neko skupnost uporabnikov, ki se sami vzdržujejo, je na dolgi rok nemogoče poslovati pozitivno.

Kaj pa dejansko število uporabnikov? V Sloveniji imamo tri operaterje, od katerih lahko, če vzamemo tretjinske deleže, vsak računa na 600.000 uporabnikov. Je to dovolj za razvoj, poslovanje z dobičkom, ponudbo naprednih mobilnih tehnologij?

S pol milijona uporabnikov bi bilo to mogoče. Govorim o normalnem poslovanju brez neprestanega strahu, da mi grozi prosti padec.

Kolikšen je pri vas razkorak med številom dejavnih in spečih naročnikov? Ste uspeli ustaviti upadanje števila dejavnih naročnikov?

Z uvedbo paketov smart smo dosegli dobre in kakovostne naročnike, ki veliko telefonirajo in tudi plačujejo račune. September je bil po številu novih naročnikov in številu minut dober, kar kaže, da cenovno vodstvo vendarle daje neki učinek. Število dejavnih uporabnikov? V Sloveniji je zelo nejasno, kakšna so merila za štetje uporabnikov. Kdaj postane nekdo neaktiven – po nekaj dneh, mesecu dni, enem letu? Zgodilo se je že, da sta nastopila predstavnika obeh operaterjev. Ko sta govorila o številu uporabnikov …

Se je izkazalo, da je uporabnikov mobilne telefonije več kot prebivalcev …

Nekaj takega (smeh). Regulator mora postaviti merila, po katerih bomo operaterji prešteli svoje uporabnike. Najbolj problematični so predplačni paketi, saj je med njimi veliko spečih, njihova poraba je nizka …

Kako to, da z Vego, tretjim slovenskim operaterjem mobilne telefonije, niste nikoli sklenili nacionalnega roaminga? Za vas bi to pomenilo čisti dobiček, Vegi ne bi bilo treba gostovati pri navideznem sovražniku …

V zadnjem času se o tem nismo pogovarjali, vejetno pa se je Vega že na začetku odločila za nacionalni roaming pri Mobitelu.

Kakšno je vaše razmerje z Vego? Čeprav bi lahko imeli že po logiki »sovražnikovega sovražnika« precej skupnih bojev, se je vedno zdelo, da z njimi nočete imeti opravka.

Simobil je najboljši primer, na katerem ima država priložnost pokazati, da Vega morda nima v celoti prav. Zakaj? Ker nismo dvignili rok, ker veliko vlagamo, povečujemo svoja prizadevanja, ker jasno poudarjamo, da hočemo ostati na tem trgu in končno računamo na resno proaktivno regulacijo. Zato se nismo priključili Vegini tožbi, čeprav so bile ponudbe.

… in imate od njihove pritožbe že prve koristi – denimo ugodnejšo ponudbo o asimetriji.

Poudariti hočem še nekaj: drastične Vegine tožbe ni mogoče razlagati kot potezo nesposobnih ali arogantnih Američanov. Ta stereotip ima v Sloveniji določen patriotski propagandni, skoraj nacionalistični podpomen, kar je nevarno.Predvsem pa zamegljuje prave probleme. Vega je že zdavnaj pravilno opozarjala na težave tako na UVK (Urad za varstvo konkurence, op. p.) kot na APEK (Agencija za pošto in elektronske komunikacije, op. p.), a se neverjetno dolgo ne zgodi nič. Nevzdržno je, kako zlahka se po takem ravnanju pristojnih jemljejo te velike odškodninske tožbe in kako neodgovorno se odgovorni organi še naprej obnašajo ob tako ogromnih zneskih!

Je morda krivo pomanjkanje osebne odgovornosti državnih uradnikov?

Kako lahko ti ljudje pristajajo na to, da se iz njih že vsi norčujejo in jih nihče ne jemlje resno? A kljub temu vztrajajo v svojih službah. Gospod Nikolaj Simič, direktor APEK, ima na našem področju večjo oblast, kot jo ima papež v Rimu. A se izogiba temu, da bi bil za kar koli pristojen. Še več, na sodiščih mu moramo dokazovati, da je pristojen za razreševanje sporov med operaterji. Ko dobi odločbo sodišča, se pritoži še nanjo. Nepojmljivo! Pred tednom dni je upravno sodišče odpravilo odločbo o podelitvi statusa operaterja s pomembno tržno močjo Simobilu za leto 2003. Jasno, da je prepozno razveljavljati odločbo za nazaj in jo vračati v presojo APEK, vendar je to izrazito pomemben precedenčen primer. To pomeni, da je APEK dve leti zapored nelegalno dodelil štirikrat manjšemu operaterju enak status kot prevladujočemu operaterju in resno zavrl njegov razvoj. Take odločbe so lahko zelo dobra podlaga za morebitno odškodninsko tožbo proti agenciji, če ne bo spremenila svojega ravnanja.

Kakšnega regulatorja si želite vi?

Oblast, ki imenuje regulatorja, bi morala poleg kompetence izpostaviti tudi voljo do dela. Regulator mora imeti jasno predstavo, kako deluje normalen trg, kaj je dovoljeno in kaj ne. Regulator mora dejavno uveljavljati, kar mu nalaga zakon, ne pa, da se temu na vse kriplje upira. Ironično: oblast vedno stremi po moči, v Sloveniji pa se agencija kar sama omejuje.

Se bojite, da se bo po ukinitvi ministrstva za informacijsko družbo in razpršitvi informacijsko-telekomunikacijskih področij med posamezna ministrstva »apekizacija« delovanja Slovenske države še razbohotila?

Upam, da ne! (smeh)

Kako ocenjujete delovanje »pokojnega« ministrstva?

Mešano. Ministrstvu je uspelo pripraviti izrazito dobro zakonodajo, minister Pavle Gantar se je zavzemal za podaljšanje asimetrije, ni pa jim uspelo uveljavljati te zakonodaje v nekaterih za nas ključnih točkah. Tisti, ki skrbi za izvajanje zakonov, ne more vsega prevaliti na regulatorja, ki da je neodvisen. Če regulator ne počne tistega, kar mu nalaga zakon, ga je treba zamenjati.

Janez Janša, novi predsednik vlade, ni bil ravno navdušen, ko ste sprejeli mesto predsednika uprave na Simobilu, saj je menjavo videl kot koncentracijo telekomunikacij v rokah LDS. Ima lahko Simobil zaradi njegovega stališča kake težave?

Ti nastopi so bili del predvolilne kampanje. Danes je položaj drugačen, prihajajoča vladna ekipa vsaj na besedni ravni zagovarja umik države iz gospodarstva. Računam, da bo naš odnos profesionalen.

Z Mobitelom ste se nazadnje spopadli zaradi spornih kratkih sporočil, ki jih je prek vašega omrežja poslala slovenska demokratska stranka (SDS) in so naročnike dosegle v času predvolilnega molka. Kaj je največji problem, ki ga je izpostavil konkretni primer: kršenje volilnega molka, vprašanje smetenja po mobilnih omrežjih, mobitelova raba podatkov o uporabnikih ali sprenevedanje državnih ustanov, ki jim je najbolj ustrezalo, da je bila nazadnje za vse kriva nevihta?

Razprava o tem je potekala v vročici volilnega dogajanja in spleta okoliščin. Če na silvestrovo pošiljate sporočila, se ne čudite, da jih prejmete čez nekaj dni. Če ne bi bilo volitev, tega ne bi nihče opazil. Problem je večplasten: ali lahko gre za javno propagando, če velja sporočilo sms za zasebno komunikacijo? Je operater le poštar, ki ne ve in ne sme vedeti, kakšna je vsebina pošiljke? Se lahko operaterji svojim uporabnikom svojevoljno opravičujemo? Sama problematika je primerna za manjši simpozij.

Pred časom ste bili eden izmed najostrejših kritikov pogodbe o medomrežnem povezovanju (reference interconnection offer – RIO), ki jo z operaterji sklepa Telekom Slovenije. Ste nemara že podpisali pogodbo?

Pogajanja glede nove pogodbe so se začela, pripravljenost obeh strani za sklenitev dogovora je velika. Nova uprava je pač spoznala, da je Simobil njihov največji partner zunaj skupine Telekom.

Telekom Avstrije se poteguje za nakup Telekoma Črne gore. Sodelujete pri projektu?

Tega ne morem komentirati.

Vas avstrijski lastniki kdaj povprašajo, kako je s privatizacijo Telekoma Slovenije?

Nisem vključen v ta dogajanja.