Dušan Mitič, Telekom Slovenije

Član uprave Telekoma Slovenije Dušan Mitič prepričano zagotovi, da so vsebine ena izmed štirih Telekomovih razvojnih prioritet. Zato ker telekomunikacijskim operaterjem zmanjkuje prostora za rast – trg fiksne telefonije se vztrajno krči, rast mobilne telefonije skoraj ni več mogoča, hitre širokopasovne povezave pa ne bodo več konkurenčna prednost.

Za Telekom pravi, da lahko svojim klasičnim storitvam (televizijskemu signalu in videu) še precej izboljšajo kakovost slike in jih opremijo z dodatnimi zmogljivostmi – elektronskim programskim vodnikom (EPG), možnostjo snemanja (PVR) in gledanja videa na zahtevo (VOD). Pozneje, ko bodo ustanovili posebno  vsebinsko podjetje, pa bodo predstavili številne interaktivne vsebine, komunikatorje in igre.

Na konkretna vprašanja, kako se bodo telekomunikacijski operaterji znašli na trgu vsebin, nima tako jasnih odgovorov.

Prva objava: Delo FT, 19. februar 2007, foto Igor Zaplatil

Kakšno vlogo bo imel Telekom Slovenije na trgu digitalnih vsebin – jih bo ustvarjal ali zgolj preprodajal?

Telekom vidim predvsem kot agregatorja in distributerja, manj pa kot producenta digitalnih vsebin. Trenutno ugotavljamo, ali je smiselno ustanoviti posebno podjetje, sestavljeno iz dela Siola in Planeta 9, ki se bo ukvarjalo izključno z ustvarjanjem in posredovanjem vsebin. Naša velika prednost pa je, da lahko poleg vsebin ponudimo tudi storitve, ki bodo izrabljale vse prednosti protokola ip.

Je pri digitalnih vsebinah sploh mogoče ločiti vsebine od storitev? Kaj je vsebina in kaj storitev digitalne televizije?

Ločnica med vsebino in storitvijo je zelo tenka. Vsebina je tista informacija, ki jo po nekem mediju prinesemo do končnega uporabnika. Storitev pa postane takrat, ko lahko končni uporabnik nekaj počne s temi informacijami: nanje vpliva, jih uporablja po svoje in se tudi sam vključi vanje.

Bo Telekom predvsem napadel sedanje trge, denimo kabelske operaterje, videoteke in medijske hiše, ali boste tudi odpirali nove trge?

Oboje. Vsi telekomunikacijski operaterji še vedno iščemo udarno storitev, ki bo zanimiva za veliko število uporabnikov, nekakšno »killer aplikacijo«. Tuji zgledi nam lahko pri tem iskanju le omejeno pomagajo, saj ima vsak trg svoje posebnosti. Najprej moramo ponuditi klasične, dobro znane vsebine, denimo televizijski signal in video. Tem lahko izboljšamo kakovost slike in jih opremimo z dodatnimi zmogljivostmi – elektronskim programskim vodnikom (EPG), možnostjo snemanja (PVR) in gledanja videa na zahtevo (VOD). Pozneje, ko bo nastalo naše vsebinsko podjetje, bomo predstavili številne interaktivne vsebine, komunikatorje in igre. Na Telekomu želimo ustvariti širok nabor storitev, uporabniki pa si bodo lahko sami oblikovali ponudbo, ki jim bo najbolj ustrezala.

Si lahko Telekom na majhnem slovenskem trgu privošči tako velik nabor storitev? Kdo bo priskrbel vse te storitve in koliko je potencialnih odjemalcev? Se vam bo splačalo ponujati storitev, zanimivo za nekaj sto uporabnikov, pa čeprav le zaradi prestiža?

Telekom mora postati glavni ponudnik tovrstnih vsebin, zato verjamem, da si to lahko privoščimo. Sicer pa ne gre samo za ekonomiko vsebin in za neposredne zaslužke. Vsebine so namenjene predvsem privabljanju uporabnikov.

Kabelski operaterji nadgrajujejo svoja omrežja, Telekom in T-2 polagata optično infrastrukturo, do leta 2012 morajo televizijske in radijske postaje začeti z digitalnim oddajanjem. Vse to bo prineslo veliko dodatne pasovne širine, nihče pa ne razmišlja, s čim jo bo napolnil.

Strinjam se, da ponudba vsebin lahko postane problem. Telekom si sicer želi močno vlogo na trgu vsebin, verjamem pa, da bo na trgu veliko prostora za manjše, nišne igralce, ki bodo s svojimi zamislimi gostovali v našem telekomunikacijskem omrežju.

Kljub temu da imajo celo radijske in televizijske postaje težave z vsebinami, ko morajo izpolniti zakonske določbe o deležu lastne produkcije? Manjših producentskih skupin, ki bi razvijale vsebine, prilagojene določenim digitalnim platformam, pri nas skorajda ni.

Za zdaj vsi telekomunikacijski operaterji tekmujemo za čim večje deleže na trgu širokopasovnega dostopa do interneta. Ko bo ta tekma končana, se tržni deleži med ponudniki dostopa ne bodo več bistveno spreminjali. Zato poskušamo operaterji že danes prepričati svoje uporabnike, da bomo prav mi znali napolniti te široke podatkovne cevi. Operaterji se zavedamo, da bomo prej ali slej vsi ponujali dovolj pasovne širine. Takrat se uporabniki za svojega ponudnika ne bodo več odločali na podlagi hitrosti prenosa podatkov, ampak zgolj na podlagi vsebin in dodatnih storitev, ki jih bo ponudil operater.

Slovenski operaterji še vedno prodajate predvsem hitrost prenosa podatkov. Kdaj bo začela odločati vsebina?

To obdobje se začenja letos. Približno 40 odstotkov gospodinjstev ima širokopasovni dostop, zato se začenja konkurenčni boj pri vsebinah.

Kdaj lahko pričakujemo prve strateške povezave med operaterji in industrijo vsebin? Časopisi in glasbene založbe potrebujejo nove poti do svojih uporabnikov, vam pa manjkajo vsebine. Na prvi pogled se zdi, da bi bilo povezovanje koristno za obe strani.

Vsi strateški igralci – telekomunikacijski operaterji in medijske hiše – še vedno mislimo, da moramo vse narediti sami. Vsak igralec si želi nekaj storiti po svoje, nihče pa ne premore dovolj znanja, da bi postavil celotno storitev. Hkrati se bo za dobrega pol milijona slovenskih gospodinjstev potegovalo preveč različnih igralcev. Vsem ne more uspeti, zato se bo treba v bližnji prihodnosti začeti pogovarjati in se lotiti skupnih projektov.

Kljub dejstvu, da si trenutno veliki slovenski telekomunikacijski in poslovni egi žugajo vsak s svojega grička?

To je res posebnost našega prostora. Ampak prepričan sem, da bo prej ali slej vsem v poslovnem interesu, da se začnemo pogovarjati.

So lahko telekomunikacijski operaterji uspešni ponudniki vsebin? Doslej na tem področju niso imeli posebnega uspeha.

Na trg vsebin je mogoče vstopati z različnih smeri. Mediji imajo izkušnje s produkcijo vsebine in klasičnimi distribucijskimi sredstvi – radiodifuzijo, časopisi … Mi pa vstopamo s področja povezljivosti in imamo zelo veliko izkušenj, kako digitalne vsebine dostaviti do končnega uporabnika.

Čemu pripisujete relativen neuspeh planeta in popoln neuspeh internetne glasbene prodajalne zabavaj.se?

Mobitel in Planet sta svoje vsebine ponudila med prvimi na svetu, zato dopuščam možnost, da takrat trg še ni bil pripravljen. Za glasbeno vsebino na spletni strani zabavaj.se pa smo se odločili raje razviti svojo platformo, ki jo bomo kmalu ponudili uporabnikom.

Na mobilnem trgu se zdi pomanjkanje novih zamisli že skoraj kritično. Program letošnjega svetovnega kongresa mobilnih operaterjev 3gsm je zelo podoben lanskemu, Mobitel že dolgo ni pokazal ničesar novega …

Dodatni preboj na tem področju bo vzpodbudila konvergenca med fiksno in mobilno telefonijo. Ko bodo fiksne in mobilne tehnologije povezane, bo mogoče ponuditi povsem nove storitve. Res pa bo treba bistveno bolje spoznati uporabniške navade, kako porabljajo proste trenutke. Za Slovenijo bi bilo zanimivo razviti kako storitev za voznike, ki vsak dan obtičijo v prometni gneči.

Ste vaše pravnike že poslali na dodatno izobraževanje iz medijskega prava? V zadnjem času ste se zelo nerodno odzvali na neutemeljeno prepoved spletnih stavnic in na dogajanja na Siolovih blogih. Če boste postali vsebinsko podjetje, bo podobnih primerov veliko.

Blogi so medijska novost in vsi, ki so vpeti v bloganje, se moramo seznaniti s pastmi, ki se lahko pojavijo, avtorji, ponudniki in bralci. Teh izzivov se za zdaj lotevamo sproti, vendar jih jemljemo resno. To pomeni, da se učimo in seznanjamo tudi z vsemi pravnimi vidiki novih vsebin.