Ko je nemški biofizik Ervin Neher spregovoril o svojih raziskovalnih začetkih, je zvenel skoraj nostalgično. Podrobno je pojasnjeval, kako sta morala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s kolegom Bertom Sakmannom dolga leta razvijati metode in orodja, s katerimi sta počasi spoznavala delovanje živčnih celic.
Veselo se je spominjal, kolikokrat sta obupala in se oprijemala drugih projektov, [...]
Ko mladi v evropskih mestih zažgejo prve avtomobile in zasedejo fakultete, v parlamentarna okna pa priletijo dobro merjene granitne kocke, postane mladinska problematika pomembna politična tema. Mladostniški protesti so za odrasle strašljivi, saj se dotikajo njihovih najglobljih starševskih strahov in jih opominjajo, da je družba manj prijazna, kot jo vidijo sami – nepredvidljiva, negotova, brez [...]
Sedanji ameriški predsednik Barack Obama je predsedniško tekmo začel kot zelo problematičen predsedniški kandidat. Čeprav se je zdel zelo primerna alternativa republikanskemu predsedniku Georgeu W. Bushu, politični analitiki dolgo niso vedeli, katere volivce lahko sploh nagovori. Afriški Američani niso bili njegova »naravna« volilna baza, ker Obama ni Afriški Američan – potomec afriških sužnjev. Za republikanske [...]
Nove tehnologije prinašajo gospodarsko rast in blaginjo, rešujejo okoljske probleme in izboljšujejo učinkovitost podjetij in javnega sektorja. Spodbujanje podjetniške miselnosti in ustvarjalnosti (oziroma »kreativnosti«) je najboljši recept za ustvarjanje novih delovnih mest in izboljševanje evropske konkurenčnosti. Če bo Evropa dovolila, da jo prehitijo ameriški in azijski tekmeci, je ogrožena njena družbena in politična prihodnost. Pravo [...]
Ameriška feministična aktivistka in pisateljica Jo Freeman je pred približno štiridesetimi leti objavila esej o tiraniji skupin brez formalne hierarhije in strukture (The Tyranny of Structurelessness), s katerim je močno razburila številne članice ameriških ženskih gibanj, ki so se prepoznale v njenem pisanju. Oblike združevanja, ki niso priznavale avtoritet in institucij, ampak so zagovarjale sodelovanje [...]
Ko je Steve Wozniak, soustanovitelj računalniškega podjetja Apple, leta 1976 predstavil svoj osebni računalnik apple I, je računalniškim kolegom razkril vse tehnološke skrivnosti nove naprave. »Želim, da veste vse, kar vem sam,« je povedal na predstavitvi in odprl škatlo, v kateri so bile lepo vidne njene elektronske sestavine.
Prva objava: Sobotna priloga Dela, 30. april 2010
Rad bi sestavil desettisočletno uro, je sredi devetdesetih let v reviji Wired zapisal ameriški računalniški strokovnjak in izumitelj Danny Hillis. Uro, ki bo zatiktakala enkrat na leto in katere veliki kazalec se bo prestavil vsako stoletje, njena kukavica pa bo oznanjala nova tisočletja prihodnih deset tisoč let. »Če zelo pohitim, lahko tako uro sestavim dovolj [...]
Ko smo novinarji prejšnji teden v San Franciscu vprašali soustanovitelja Twitterja Biza Stona, kam se bo v prihodnosti razvijala njihova priljubljena spletna storitev za objavo kratkih sporočil, nam je povedal, da bodo poskušali še naprej združevati tri glavne motive, zaradi katerih so pred štirimi leti sploh ustanovili podjetje: se zabavati, delati dober posel in spreminjati [...]
Dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji. Ukvarja se z analizo velikih socialnih in informacijskih omrežij, njihovim razvojem ter razširjanjem informacij, vpliva in virusov prek njih. Doktoriral je leta 2008 iz umetne inteligence na univerzi Carnegie Mellon, diplomiral pa leta 2004 iz računalništva na univerzi v Ljubljani. Od leta 1998 sodeluje [...]
Zadnje desetletje se je začelo z borznim potopom precenjenih visokotehnoloških in internetnih podjetij, ki je za nekaj let ohromil celotno tehnološko in telekomunikacijsko panogo. Tudi končuje se podobno – z gospodarsko krizo in vse glasnejšimi zahtevami, da mora končno tudi na svetovnem spletu zavladati red. Red, v katerem bodo potrošniki spet plačevali za glasbo, filme [...]
Tehno&družba
Izbrani prispevki na temo družbenih vplivov novih tehnologij, v katerih poskušam pokazati, da se svet ni začel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zato je za razumevanje novodobnih fenomenov koristno poznati tudi nekaj zgodovine ;)
Med mojimi sogovorniki so bili (med drugimi) Jure Leskovec z univerze Stanford, vodja razvoja v podjetju Linden Lab Cory Ondrejka (Second Life), nedolžna žrtev britanske protiterostične vojne David Mery in raziskovalka mladine Mirjana Nastran Ule.
Članki so bili objavljeni v Sobotni prilogi Dela, časopisu Delo in gospodarski prilogi Delo FT ter reviji Emzin.