Elektronski post
Pred dvema tednoma se je začel moj pametni mobilnik zelo čudno obnašati. Moral sem ga pustiti na servisu in iz predala izbrskati svoj stari telefon. Ta nedolžna menjava je že po nekaj dneh postala nepričakovan psihološki eksperiment.
Na starem mobilniku nisem imel nameščene nobene aplikacije, družabnega omrežja ali elektronske pošte. Naprava je znala samo pošiljati in sprejemati kratka sporočila ter odgovarjati na telefonske klice. Z nekaj truda sem namestil bralnik elektronske pošte, a sem se moral vsakič znova povezati na strežnik, če sem hotel preveriti poštni predal. Ker je bil postopek zamuden, sem pošto prebral samo takrat, ko je bilo nujno. Moje mobilne uporabniške navade so se v samo nekaj dneh precej spremenile.
Čeprav se imam za precej zmernega uporabnika komunikacijskih orodij – vsaj glede na poklic in področje, o katerem pišem –, sem si moral priznati, da sem pokvarjenemu mobilniku namenjal zelo veliko časa. Nenadna sprememba me je opomnila, koliko miselne energije sem nevede razpršil zaradi preveč družabne naprave. Pri sebi sem prepoznal vse simptome nenehne delne pozornosti, na katero opozarjajo učitelji, profesorji in drugi izobraževalci, ki v predavalnicah neuspešno tekmujejo z vsebinami na mobilniških zaslonih.
Ameriški tehnološki publicist Nicholas Carr je v knjigi Plitvine zapisal, da nas internet poneumlja. Trditev je utemeljil z nevrološkimi raziskavami, ki kažejo, da možgani internetnih uporabnikov zaradi poplave dražljajev razmišljajo drugače, zato mladina izgublja zmožnost zbranega in poglobljenega razmišljanja. Njegovi zaskrbljenosti se pridružuje ameriška psihologinja Sherry Turkle, ki je v knjigi Alone Together opisala vplive elektronske povezanosti na odnose med mladimi. Prepričana je, da elektronsko prijateljstvo slabo vpliva na kakovost njihovih odnosov, ki da postajajo vse bolj površni.
Takšni pomisleki že več stoletij spremljajo razvoj komunikacijskih tehnologij. Ko so se po Gutenbergovi iznajdbi tiska razširile knjige, so bili stari učenjaki prepričani, da si mladi zaradi branja ne znajo več zapomniti dragocenega znanja. Pamfleti so v 17. stoletju odvračali študente od učenja in obrtnike od dela. Cele generacije študentov in znanstvenikov so v kavarnah 19. stoletja zapravljale čas in se predajale listanju časopisov. Ko sta pretok informacij na začetku dvajsetega stoletja pospešila električni telegraf in telefon, so strokovnjaki tistega časa zaskrbljeno ugotavljali, da ljudje ne moremo prenesti takšnega »nenaravnega« informacijskega preobilja. Podobni očitki so pozneje leteli na radio, televizijo, osebni računalnik in internet.
Strahovi tehnoloških kritikov so bili večinoma enako prazni kot revolucionarne napovedi njihovih vernikov, vendar svarila pred nenehnimi elektronskimi motnjami niso čisto neutemeljena. Komunikacijske tehnologije izpolnjujejo nekatere zelo prvinske človeške potrebe in sprožajo podobne fiziološke odzive kot droge, adrenalin, spolnost in hrana. Njihovi ponudniki uporabljajo zelo podobne prijeme za povečevanje porabe kot proizvajalci sladkarij, cigaret, alkoholnih pijač in drugih potrošniških izdelkov. Zato potrebujemo zelo veliko samodiscipline (ali pokvarjeno napravo), če se hočemo upreti skušnjavam pametnega mobilnika, na katerem se poleg družine in službenih obveznosti gnetejo še elektronski »prijatelji«, spletne storitve in zabava. Če nam služba in družabni krog sploh še dovolita takšen odklop.
Zakaj bi se pripadnik »informacijske družbe« sploh hotel odklopiti? Ko so mobilniške motnje izginile, sem najprej nehal vsakih nekaj minut pogledovati na telefon, ali ni priletelo kako sporočilo, pošta ali obvestilo družabnega omrežja. Med čakanjem na mestni avtobus ali sestanek nisem začel takoj gladiti vabljivega zaslona, zabavnega napisa v izložbi nisem takoj objavil na tviterju. Po dolgem času sem brez prekinitve pogledal celovečerni film, po tednu dni sem mobilnik skoraj pozabil doma, ker nisem najprej pomislil na branje novic. Moji elektronski stiki so se hitro sprijaznili, da na sporočila ne odgovarjam več čisto takoj, in elektronske zamude niso imele posledic.
Neprostovoljni elektronski post je po dveh tednih postal nova prehranjevalna navada, ki jo bom poskusil nadaljevati. A se bojim, da s servisa ne bo prišel samo stari pametni mobilnik, ampak tudi prvi grižljaj zarečenega kruha.
(Nedelo, 4. maj 2014)