Fabio Colasanti, evropska komisija

Ko Fabio Colasanti, generalni direktor direktorata za informacijsko družbo in medije pri evropski komisiji, izreka opozorila članicam EU zaradi stanja na telekomunikacijskem trgu, ne mara, da ga imajo za policaja.

»Saj naloga pristojnih državnih uradnikov ni ustreči Bruslju, ampak ravnati tako, kot mislijo, da je najbolje za telekomunikacijski trg in državo,« se je pridušal, ko smo ga ujeli na delovnem sestanku evropskih regulatorjev na Bledu.

In kaj bi bilo po njegovem dobro za slovenski trg? Več konkurence, je pribil Colasanti. Tudi za ceno dražje telefonije.

Prva objava: Delo Infoteh, 27. maj 2005, Foto Mavric Pivk

Kako dobro ste poučeni o razmerah v Sloveniji?

Jaz osebno ali evropska komisija?

Vi osebno.

Oseba, ki je odgovorna za Slovenijo, je zelo dobro obveščena. Mene opozorijo, kadar pride do kakega problema, sicer imam nad Slovenskim trgom bolj splošen pregled.

Ste bili zadnje čase na kaj opozorjeni?

Prebral sem lansko decembrsko poročilo, ki smo ga pripravili za vse države EU. Za Slovenijo smo ugotovili, da so na nekaterih trgih težave.

Ste lahko konkretnejši?
Slovenija ima zelo dobro razvit trg mobilne telefonije, saj je primerljiva z najboljšimi na svetu. Na trgu širokopasovnega dostopa do interneta je stanje solidno – dobro v primerjavi z drugimi novimi članicami, a precej daleč od vodilnih. Veliko dela vas čaka na področju konkurence. V dobro informacijskega sektorja in celotnega gospodarstva boste morali poskrbeti, da se stanje izboljša tako na trgu fiksne kot mobilne telefonije. Tu si želimo videti več napredka.

Kako lahko Slovenija po mnenju Komisije poskrbi, da bo trg konkurenčnejši?

Vse evropske direktive morajo biti upoštevane v nacionalni zakonodaji, zakonodajo je treba uveljaviti v praksi, regulator mora biti neodvisen, na voljo mora imeti dovolj vzvodov in denarja, da bo lahko normalno deloval.

Kako komentirate ukinitev ministrstva za informacijsko družbo – enega prvih ukrepov nove vlade?

Tega ne morem komentirati. Vsaka vlada se sama odloča, kako bo organizirana. Za informacijsko družbo skoraj vsaka evropska država skrbi drugače.

Večina evropskih regulatorjev je posredno ali neposredno povezana z državo, ki je pogosto lastnica nacionalnega telekoma. Kaj svetujete regulatorskim kolegom, ki se znajdejo v takih razdvojenih razmerah.

To je eden večjih problemov za evropske regulatorje. Zato je daleč najpomembneje zagotoviti neodvisnost regulatorjev. Vsaka država mora že institucionalno poskrbeti, da je regulator neodvisen in da njegov interes ni pogojen z naslednjimi volitvami. Zato mora biti regulator kar najbolj oddaljen od neposrednih interesov vlade, denimo ministrstev.

Ko je bil pod prejšnjo vlado državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo Tomaž Kalin tudi član nadzornega sveta Telekoma Slovenije, v Bruslju nad tem niste bili preveč navdušeni. Menda naj bi tudi vi sami namignili našim predstavnikom, da to ni najbolj »higienično«.

Ne verjamem, da se je Bruselj kdaj vmešaval v vaše notranje odločitve.

Verjetno pa kdaj izrečete kako neformalno priporočilo ali nasvet.

Na položaju regulatorja potrebujete nekoga z znanjem. Tega si je težko pridobiti, če nikoli ne deluješ v sektorju. Samo po sebi ni problematično, če regulator postane nekdo iz industrije.

Kaj pa, če je oseba še vedno v nekem podjetju ali je celo politik? V nadzornem svetu Telekoma sedi direktor direktorata za informacijsko družbo Matjaž Janša, ki je del ministrstva, odgovornega za pripravo zakonodaje, ki vpliva tudi na delo regulatorja.

Če oseba opravlja dve funkciji hkrati, lahko pride do konflikta interesov. Za tak konflikt je odgovoren tisti, ki to osebo imenuje na položaj. Mi nimamo nobenih meril za ugotavljanje neodvisnosti. Če menijo, da je to dobra zamisel, jim težko oporekam. Na koncu vse povedo rezultati: če je regulator dobro opravil svoje delo, imate trg, s katerim so uporabniki zadovoljni.

Kakšen regulatorski pristop zagovarja komisija – regulacija pomeni predvsem nadzorovanje delovanja trga ali naj pri svojem delu regulatorji upoštevajo tudi abstraktnejši pojem javnega interesa? Komisija je zadnje čase ostro kaznovala nekatere evropske države, denimo Francijo, zaradi »zaščite interesov nacionalne industrije«.

Telekomunikacijski sektor ima velik potencial, potrebuje pa okvire, v katerih deluje. V praksi se je doslej najbolje obneslo načelo prostega trga, zato ga na Komisiji zagovarjamo. To ne pomeni, da se o javnem interesu ne sprašujemo več – le natančneje moramo opredeliti, kje se država lahko vmeša v imenu javnega interesa in kako zavezati operaterje, da se obnašajo odgovorno.

Nedavno ste kaznovali deset članic EU, ker so prepočasi izvajale telekomunikacijsko zakonodajo.

To počnemo razmeroma pogosto, saj moramo poskrbeti, da se evropska zakonodaja ustrezno izvaja v praksi. Na to smo zelo občutljivi.

Tudi Sloveniji grozi kaka podobna kazen?

Odvisno od prihodnjih poročil.

Eden pogostejših razlogov za kazni je premajhna zagretost za uvajanje prenosljivosti številk. Zakaj je ta storitev tako pomembna, saj operaterji negodujejo, da je storitev draga, števila prehodov uporabnikov med operaterji pa ne poveča?

Pa še kaj! Prenosljivost številk močno vpliva na vedenje uporabnikov. Že zdrava pamet vam pove, kako pomembna je vaša osebna telefonska številka, kadar razmišljate o menjavi operaterja.

Kam želite usmeriti politiko regulatorjev? Bo postala strožja ali se nagibate k ohlapnejšim pravilom.

Ni preprostega odgovora. Regulator mora ugotoviti, kako novim igralcem omogočiti vstop na trg, a se tudi zavedati, da ta vstop ne sme biti preveč preprost. Komisija si namreč zelo želi igralcev, ki bi bili pripravljeni vlagati v novo infrastrukturo. Če je vstop na trg preveč odprt, dobite podjetja, ki zgolj mešetarijo z infrastrukturo prevladujočega operaterja, kar za razvoj ni najbolj spodbudno.

Kako presojate, kdaj je bolje spodbujati izgradnjo nove infrastrukture, kdaj pa odpreti obstoječo. V Sloveniji je vse bolj aktualno vprašanje, kaj storiti z omrežjem umts, ki ga je že postavila družba Mobitel. Bi bilo smiselno siliti druga operaterja v izgradnjo lastne infrastrukture?

Včasih je podvajanje infrastrukture nesmiselno. Načeloma zagovarjamo odpiranje infrastrukture le v primerih, ko to ne bo imelo negativnih posledic za razvoj konkurence. Če lahko trije operaterji konkurenčno delujejo na isti infrastrukturi, je to smiselno, sicer ne.

Slovenske razmere so precej specifične. S storitvami prevladujočega mobilnega operaterja so uporabniki zadovoljni, cene pa so verjetno prenizke, da bi omogočale preživetje konkurenci. Kako prepričati uporabnike, da bi bilo povišanje cen v njihovem interesu, če bodo videli le višji mesečni račun?

S tem problemom smo se srečevali pred nekaj leti. Nekdanji monopolist je pogosto nastavil cene, ki niso odražale dejanskih stroškov. Ker morate na trgu prej ali slej uvestitržno naravnane cene, postane jasno, katere storitve so podcenjene. Strašenje uporabnikov s podražitvami je zelo kratkovidno. Seveda je lepo imeti nizke cene storitev. Ampak če z nizkimi cenami uničite trg, ne bo vanj nihče več investiral. To pomeni, da tudi novih storitev ne bo.

Kdo je tisti, ki se mora odločiti v interesu trga? Država? Uporabniki verjetno ne.

Seveda gre za strateško odločitev, ki je ne morejo sprejemati uporabniki.

Kaj so glavne teme regulatorjev v Evropi?

Veliko smo se pogovarjali o gostovanju v tujih omrežjih (roamingu, op. p.). Menim, da so cene gostovanj previsoke in niso tržno upravičene. Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem, kako se pripraviti na prihod novih tehnologij, ki bodo bistveno vplivale na telekomunikacijski trg. Tokrat smo se pogovarjali predvsem o telefoniji ip, prihodnje leto se bomo verjetno ukvarjali že s kako novo tehnologijo.

Kako to, da toliko pozornosti namenjate voipu, če upoštevamo, da promet klasične govorne telefonije upada tudi za več kot 10 odstotkov letno. Vidite voip tudi kot konkurenta mobilnim operaterjem, saj v ZDA že preizkušajo govorno telefonijo po nelicenčnih brezžičnih omrežjih, na primer voice-over-wifi?

Tehnologija ip pomeni predvsem učinkovitejši način za posredovanje vsebine. Ob tem ni vezana na fiksne platforme, saj ga omogočajo tudi druge brezžične tehnologije, denimo wifi. Pomembno je tudi, da novih tehnologij ne zadušimo z regulacijo. Če uporabljate tehnologijo ip je težko ugotoviti, kje se nahajate, kar je pomembno pri nujnih klicih, denimo na 113. Vendar moramo presoditi, kako pomembna je ta omejitev. V praksi pride lokacija pri nujnih klicih v poštev le, kadar vas je nekdo zabodel z nožem in lahko le dvignete slušalko, ne morete pa povedati, kaj se vam je zgodilo. Ker se to ne dogaja ravno pogosto, je vprašanje, ali je smiselno ovirati tehnologijo, ki ima veliko drugih prednosti.

Imate dober pregled nad tehnološkimi novostmi? Ponavadi zakonodaja caplja precej za tehnološkim razvojem.

Mislim, da ima komisija skupaj z nacionalnimi regulatorji in EU precej dober pregled nad tehnologijami, ki prihajajo.

Na direktoratu ste pristojni za dve pomembni področji, telekomunikacije in množične medije. Kako močni so pritiski lobistov?

Lobiranje je nekaj običajnega. Navsezadnje lahko komisija na ta način izve, kaj o trgu menijo vpleteni.

Vprašam zato, ker velja urad ameriškega telekomunikacijskega regulatorja FCC za najbolj oblegano pisarno v Washingtonu.

To le kaže, s kako pomembnim področjem se vsi skupaj ukvarjamo (smeh) …