Anton Majzelj, Mobitel

Anton Majzelj svoje kariere ni začel v telekomunikacijah. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in po tem študiral še na ljubljanski Ekonomski fakulteti. V tem času je bil zaposlen v ljubljanski Iskri, (kot programer analitik in vodja planske službe), nato je štirinajst let delal v podjetju Varnost. Z ustanovitvijo Mobitela leta 1992 se je v družbi zaposlil kot komercialni in finančni direktor, nato pa je postal njen direktor.

Mobitel je vodil do 31. maja 2006, ko ga je nadzorni svet na hitro odpoklical z mesta direktorja družbe Mobitel, uradno zaradi razhajanja mnenj in načrtov glede prihodnosti največjega slovenskega mobilnega operaterja in celotne skupine Telekom Slovenije, katere vodenje je prevzel Bojan Dremelj. Intervju je nastal v času, ko je bil njegov položaj v Mobitelu še nedotakljiv.

Prva objava: Delo Infoteh, 21. januar 2005, Lenart J. Kučić in Luka Dekleva, foto Igor Zaplatil

»UMTS je cerkev, v katero bo Simobil prihajal molit«

Potem ko je direktor Urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik izdal mnenje na pobudo tretjega slovenskega mobilnega operaterja Vege iz leta 2003 in v povzetku dejstev ugotovil vrsto nepravilnosti pri delovanju Mobitela, je Anton Majzelj, direktor Mobitela, največjega slovenskega operaterja mobilne telefonije, za Delo navedbe UVK zanikal. Na vprašanje, kako ugotovitve UVK komentira, je Majzelj dejal: »Z gotovostjo lahko trdimo – in to trdi tudi UVK – da Mobitel ni kršil zakonodaje.«

UVK vam med drugim očita, da tekmecem onemogočate dobiček, da imate zaradi cenovne politike nizko donosnost podjetja, da zaradi tržnega deleža določate cene konkurentom, moti ga vezava na naročniško razmerje in subvencioniranje mobilnih telefonov …

UVK je analizo delal leto in pol, mi zanjo vemo šele en dan. Odgovore bomo seveda podali v določenem 20-dnevnem roku, zdajle pa ugotovitev UVK ne bom komentiral. Konkurenca je kruta na vseh področjih tržnega gospodarstva, neumnosti pa se plačujejo. Mobitel se je vedno boril za svoje rezultate, primerjava med ceno in kakovostjo storitev je zelo dobra. Naši naročniki to nagrajujejo, zato bomo v prihodnosti delali enako.

Težko je verjeti, da so vas ugotovitve UVK presenetile. Navsezadnje lahko že od leta 2001 poslušate očitke, da vaše cene niso tržno naravnane …

Naše cene so tržno naravnane! Ali iz tega, kar so napisali na UVK, izhaja, da so naše cene tržno nenaravnane?

Piše, da cenovna politika zelo vpliva …

Politika, lepo prosim! Ali poznate kakšno dejavnost, ki bi v konkurenčnem boju rekla, da nima tržne, cenovne politike. Naša tržna in cenovna politika je taka, da ima primerjalne prednosti.

Na drugi strani vam očitajo, da zaradi cenovne politike podjetja dobički niso tako visoko, kot bi lahko bili …

To ni res! Kako bo urad za konkurenco ugotavljal dobičkonosnost?! To ni resno. Kako lahko na 13. strani poročila državni organ napiše: po podatkih, objavljenih v časniku Finance 3. novembra, je Mobitel na tovrsten način pridobil kar 70 odstotkov naročnikov … Novinar Financ je lahko nekaj slišal ali interpretiral, kje pa je dobil podatke? Neumnosti se plačujejo, kot sem že povedal.

O katerih neumnostih govorite?

Analizirajte vstop Vege na trg! Na Mobitelu bomo srečni, ko bomo lahko primerjali svpje poslovne rezultate z evropskimi operaterji in ugotavljali, kakšno cenovno politiko imamo mi in kakšno konkurenca. Takrat lahko ugotavljamo tudi, kdo izvaja dumping.

UVK boste seveda odgovorili v dvajsetih dneh.

Seveda, z veseljem!

Imate dovolj argumentov, da bodo na UVK ustavili postopek? Kaj če vseeno izdajo odločbo?

Nimamo pričakovanj, smo pa zelo samozavestni. Povedal vam bom tudi, kdo me je poklical danes zjutraj.

Kdo?

Ne bom povedal, kdo, za mojo samozavest pa so bili ti klici zelo pomembni. Nihče iz političnih logov, da ne bo natolcevanj.

Konec tega meseca poteče rok, ki ga je Vega dala državi, naj normalizira telekomunikacijski trg in plača 173,9 milijona evrov odškodnine ali pa bo Vega odškodninsko tožbo v vrednosti 337 milijonov evrov. Kaj pomeni odločba UVK v luči te zahteve? Vidite kako povezavo med ugotovitvami UVK pred rokom države in govoricami o menjave direktorja APEK, Nikolaja Simiča?

Komentar bi bil zelo na mestu, a dal ga bom po dvajsetih dneh. Strah me je kuhinje. Ta uradnik na UVK, ki je to napisal, in uradnica, ki je podpisana zraven … ne bom komentiral.

Vmes se bo 31. januar že zgodil.

Se bo pač zgodil. Meni osebno bo morda žal nekaterih ljudi, ki bodo o tem razsojali. Kakšna je namera Vege? Ali kdor koli verjame, da bo Vega, če pride do poravnave, ostala v Sloveniji? Mobitelova filozofija vstopa na trg ni bila priti, pokasirati in, če bo dobiček, prodati naprej. Nikoli nismo na ulicah razdeljevali zastonj kartic kot Vega, v kritičnih trenutkih dvignili cen …

Boste prevzeli Vegine uporabnike, če se podjetje umakne s trga?

Zdaj ste načeli ključno vprašanje – kam pa mislite, da bodo njihovi uporabniki šli?

Kaj je na Mobitelu počel Tomaž Simonič, verjetni naslednik Nikolaja Simiča na mestu direktorja APEK?

Da je prišel, je bila njegova odločitev, da je odšel in kam je odšel, prav tako. Delal pa je na tehničnih vprašanjih.

Se vam zdi primeren kader za direktorja APEK?

To bo pokazal čas.

Kje na takem trgu sploh vidite vlogo regulatorja?

Regulator mora določiti operaterje s prevladujočim položajem na posameznih segmentih in to je tudi določil.

Kaj menite o dosedanjem delu APEK? Kaj naj bi sploh bilo njeno delo? Se lahko država gre lastnika in regulatorja najmočnejšega igralca?

Mislite, da bom zdaj kritiziral državo, svojega lastnika? Lepo prosim! Tudi privatizacija in Deutsche Telekom je njihova stvar, ne naša. Jaz vem, kaj bom predlagal, če me bo kdo kaj vprašal. Naš lastnik se lahko odloči tudi, da se bo na kolegijih Mobitela govorilo nemško. Ampak v tem primeru me ne bo zraven.

Kaj pa se bo po vašem mnenju država odločila? Decembra smo se na Delu pogovarjali s članom uprave Deutsche Telekoma (DT), ki je imel v svoji mapi načrte širitve DT, na katerih je bila tudi Slovenija. Neuradno smo izvedeli, da so bila tudi že srečanja med predstavniki DT in države.

Na teh srečanjih Mobitela ni bilo. Z Deutsche Telekomom smo se dogovorili le o predstavitvi našega večpredstavnostnega portala. Imam pa njihove dokumente, da bi bil slovenski Mobitel za njih testno področje vseh večpredstavnih storitev. Naš lastnik je, posredno, država. Lastnik pa se lahko odloči kar koli.

Koliko je vreden Mobitel?

Več kot Mercator in Krka skupaj, nimam uradne cenitve.

Okrog dve milijardi evrov?

1,672 milijarde evrov, po najbolj konzervativni oceni.

Bi lahko rekli, da je z vašim trenutnim položajem mogoče tekmovati? Poslušamo namreč ocene, da so konkurenti delali napake, slabo začeli, da niso imeli dobrega oglaševanja … Ali to pomeni, da bi bili v nasprotnem primeru, če bi to storili bolje, spodobni konkurenti?

Imamo le dva primera. Ne bi razglabljal preveč o Vegi, zato vzemimo za primerjavo Simobil. Vstopil je na trg, ki je imel le 170.000 mobilnih uporabnikov, kar je pomenilo približno 10-odstotno penetracijo. Začel je s katastrofalno pokritostjo, ni znal izdajati računov … lahko rečete, da ni podcenjeval slovenskega uporabnika? Mi smo tedaj zaslutili priložnost in nikoli nismo šli na trg s storitvijo, ki ne bi delovala, ker vemo, kako neizprosni so lahko uporabniki.

Govori se, da se Simobilu očitno splača poslovati z izgubo, saj ga ima lahko avstrijski lastnik kot davčno olajšavo in denar iz Slovenije črpa k njim …

Mislite, da je Mobitel dosegel svoje, ker ga je država ujčkala? Mu je zato uspelo? Veste, koliko prihodka ima Simobil iz asimetrije? Bistveno več kot milijardo tolarjev. Spomnite se tudi poslovne odločitve Simobila, da pride na trg brez predplačniškega paketa. Ta, ki se je odločil za to potezo, ne zna šteti do pet. Začeti s 50-odstotno pokritosti je neresno. Simobil uporabniki še vedno dojemajo kot operaterja s slabšo pokritostjo. Saj tudi je.

Raje ostanimo pri dejstvih – Mobitel je bil prvi, Simobil je, kakršen je … Nihče ne govori, da Mobitel ni dobro opravljal svojega dela.

Mi smo izrabili priložnost na trgu, drugi je niso!

Je bilo kdajkoli jasno rečeno, da je močan Mobitel strateško pomemben za Slovenijo?

Kar se tega tiče, smo samorastniki. Nekdanji minister za informacijsko družbo Pavel Gantar ni bil uradno nikoli na Mobitelu. Če bi bili mi ali Gorenje odvisno od državnih uradnikov, če bi delali po njegovem nalogu, nas ali Gorenja ne bi bilo. Veste, kolikšen tržni delež ima Gorenje v Sloveniji?

V pogovoru za tednik Mag ste nedavno tržni delež Gorenja ocenili na 80 odstotkov.

Verjetno ima še večjega. Nihče v Evropi ne regulira maloprodajnih cen. Ti naši državni uradniki bi to radi. Si predstavljate položaj, ko bi moral Gorenjev pralni stroj stati 150.000 tolarjev, Whiropoolov pa bi smel stati 120.000 tolarjev. Poglejte, koliko storitev imamo v primerjavi s konkurentoma. Pa imamo višje cene? Da. Ampak konkurenca zdaj želi, naj te cene še povišamo.

Boste to prenesli v subvencije ?

Simobil subvencionira močneje kot mi. Vsi operaterji na svetu subvencionirajo, a mi v Sloveniji pa tega ne smemo!

Komu ste prodali nepremičnino in pripadajočo opremo za skoraj pet milijard tolarjev v letu 2003, kar je zapisano v vašem letnem poročilu? Gre morda za tako imenovani buy and lease back?

Lahko se razumete na telekomunikacije, ampak na naložbe, poslovne prostore, na to, kdaj se kaj proda in kupi … tega ne bom komentiral.

Za kaj je šlo pri petmilijardnem poslu?

Poznate kako podjetje, ki tega v zgodovini ni naredilo? To je ena izmed finančnih možnosti, ki z ničemer ne vpliva na dobičkonosnost, vpliva pa na davčno politiko v podjetju. To dela vsaka borzno-posredniška hiša vsak dan. Mi smo to storili iz čisto drugih razlogov. Veste, komu smo to prodali?

Ne.

Kupec te nepremičnine, ki smo jo izgradili z lastnim denarjem, je bil Telekom. Razvoj interneta, UMTS, videotelefonije, večpredstavnostnih portalov mora biti na eni lokaciji. Kdo je leasingodajalec in podobno pa je stvar davčne politike države. Zaradi nje se mora vsak subjekt na trgu obnašati racionalno. Se je kdo vprašal, ali je Vega sploh izvedla koncesijsko obvezo, kakšno je njeno omrežje? Če ne bi imeli z nami pogodbe o nacionalnem roamingu, bi bila katastrofa.

Kako to, da vam revizor v letnem poročilu dovoli vrednotiti licenco za UMTS na 19 milijard tolarjev, ko pa je vlada že lani dala jasen signal, da je nova licenca UMTS v Sloveniji vredna 9 milijard in nič več?

Ena od najboljših naložb, ki jih je Mobitel imel, je bila nakup licence UMTS. Danes smo jo na trgu kapitalizirali že s 750 milijoni evrov. Takrat sva se se z Borisom Nemšićem, predsednkom uprave največjega avstrijskega mobilnega operaterja Mobilcoma, udarila, ali gre pri UMTS za dobro ali slabo naložbo. Že tedaj sem mu rekel, da bo UMTS cerkev, v katero bo Simobil prihajal molit. Takrat so me pljuvali, danes me kdo celo potreplja po rami.

Ostajate odločen zagovornik tehnologije UMTS. Je UMTS sploh še konkurenčen, saj so jo visoke koncesnine v Evropi za nekaj let skoraj zavrle? Kitajci so že nekajkrat prestavili koncesijske dražbe za 3G, zdaj pa so celo povabili Intel, naj izgradi omrežja wimax v velikih mestih. Je voip po brezžičnih podatkovnih omrežjih resna konkurenca UMTS?

To ni rešitev. Veste, kako so se veliki operaterji izognili Voip? Šli so v alianso, vse storitve le po njihovih vodih. Preprosto.

Kakšna so vaša poslovna pričakovanja za leto 2005?

Rešitev planet pripravljamo za prodajo, ki se ne bo zgodila letos. Kateri operater, če izvzamemo Japonce, ima izkušnje na večpredstavnem portalu, ki ga uporablja polovica njegovih uporabnikov?

Se vam zdi več kot 800 zaposlenih na Mobitelu realna številka? Mislite, da bo vaš novi lastnik to število zaposlenih zmanjšal?

To je relativno, imamo pa kakih 200 ljudi premalo, glede na primerljivo velike operaterje in število uporabnikov.

Se vam zdi normalno, da je bila povprečna plača na zaposlenega na Agenciji za elektronske komunikacije in pošto v letu 2003 višja, kot v vašem podjetju? Po podatkih APEK, je znašala povprečna bruto plača pri njih skoraj 530 tisoč na zaposlenega.

Tega ne bom komentiral. So pa naši zaposleni zelo lojalni.

Že od leta 1998 na vprašanje, ali je Mobitel državno podjetje odgovarjate z – ne. V zadnjem intervjuju za tednik Mag ste izjavili, da je 2500 mark edini stvarni vložek države v podjetje, če ne upoštevamo koncesnine za UMTS. Kaj natanko to pomeni? je lahko država v podjetje »vložila« koncesnino?

Naš lastnik je vložil v podjetje 1250 evrov in koncesnino. To je vložil z dokapitalizacijo podjetja. Ne bi mu bilo treba, saj bi lahko tudi to financirali s krediti, ampak je bila ponudba ugodnejša. Zakaj bi se ji odrekli. Vsa zadolžitev podjetja je le 198 milijonov evrov.

Kako to, da ste se ob aferi s predvolilnimi kratkimi sporočili sms odločili, za opravičilo vsem uporabnikom, ki so prejeli sporno politično sporočilo, čeprav ste lahko vedeli, da se bodo pojavila vprašanja o zlorabi osebnih podatkov vaših naročnikov?

Zato, ker se nismo želeli obnašati kot birokrati. Prepričani smo, da nismo ničesar kršili. Ker je nekdo onesnažil naše uporabnike, smo se jim morali opravičiti v njihovem imenu.

Poslovno in človeško se lahko strinjamo, ampak vseeno to pomeni ugibanja, ali je bila raba osebnih podatkov upravičena.

Ko je do incidenta prišlo, sem poklical direktorja Simobila, mu povedal, kaj se je zgodilo in se dogovoril, da se opraviči našim uporabnikom. Ker se ni opravičil, smo se morali mi v njegovem imenu. Če bi se opravičil Simobil, ne bi ukrepali. Lojalnost uporabnikom je za nas pomembnejša. Še enkrat bi naredili enako. V ničemer nismo kršili obstoječega zakona, česar nam ni še nihče dokazal in nam tudi ne bo.

Ob tem dogodku smo se začeli spraševati, katere podatke o mobilnih uporabnikih slovenski mobilni operaterji sploh beležijo, hranijo, a nismo dobili odgovorov.

Odgovori so čisto jasni, zato ne bomo o tem. Upoštevajte, da imamo v Sloveniji številne zakone, ki se prepletajo in dopolnjujejo. Zakon o varstvu osebnih podatkov je za nas svetinja. Kako imamo urejeno ravnanje s podatki, lahko grejo preveriti vse možne komisije. Policija pa ima svoje zahteve in svoje zakone, podobno velja za sodišča. Kaj lahko tu ukrenemo mi?

Saj nihče ne trdi, da je to krivda mobilnih operaterjev.

To mora urediti država! Vemo, da smo majhni, naravo Slovencev zelo dobro poznamo, zato vemo, kaj se lahko zgodi. Sam, denimo, ne morem priti do nobenih podatkov naših uporabnikov. Ne morem! Trgovanje z informacijami je neznansko občutljivo področje, varovanje podatkov pa kapital tega podjetja.

Kakšne so razmere na Kosovu? Licenčnino za drugega operaterja ste plačali, kaj zdaj?

Pokazali smo denar, ker smo ga morali. Rokovno plačilo smo izvedli na poseben račun v banki Reifeissen v Prištini, ki ni prištinska niti ameriška banka. Naslednja obveznost kosovskih oblasti je, da nam podeli frekvence. To lahko prepreči le z ukinitvijo sodišča, kajti kosovsko sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero prepoveduje ponoven razpis za drugega mobilnega operaterja, dokler se razmere s podelitvijo licence ne razrešijo. Na Kosovu ne bomo v nobenem primeru nikogar tožili. Prav danes sem prebral, da bo Kosovo dobilo mednarodno klicno kodo. Ko nam vlada da frekvence, lahko začnemo delati.