Bojan Dremelj, Telekom Slovenije

Bojan Dremelj, magister računalniških znanosti, velja za zelo nekonfliktno osebo. Ko je do leta 2004 vodil Simobil, je le redko povzdignil glas nad neprijaznim tržnim obnašanjem najhujšega tekmeca Mobitela. Svoje mesto predsednika uprave Simobila je prijazno prepustil Zoranu Thalerju, letos marca pa je prav tako prijazno zamenjal Liborja Vončino in postal prvi človek Telekoma Slovenije.

Čeprav država kot večinski lastnik že dolga leta imenuje Telekomovo vodstvo, Dremelj poudarja, da zna “delovati izključno kot poslovnež, ne kot politik,« vprašanja o vplivu politike na njegovo delo pa zavrača kot pretirana in neresna. Podoben odnos ima do očitkov Telekomovih tekmecev, da jim državni monopolist še vedno ne omogoča normalnega poslovanja. Njegove simobilovske besede – ko je Telekomu očital “onemogočanje prometa, negospodarnost, sovražno delovanje in izsiljevanje« – bodo najverjetneje kmalu pozabljene.

Prva objava: Sobotna priloga Dela, 1. julij 2006, foto Jure Eržen

Družba, ki neha rasti, začne umirati

Bojan Dremelj, predsednik uprave Telekoma, nezaupljivo pogleda proti novinarskemu diktafonu. Pred neusmiljeno napravo se njegov glas stiša, telo umiri, govorica upočasni. »Grozno,« pripomni v šali: »že nekajkrat so me opomnili, da se pred novinarji obnašam, kot bi bil povsem brez energije, čeprav mislim, da je imam veliko!« doda, a se takoj po prvem zastavljenem vprašanju spet umiri. Prav energija je tisto, kar bo prvi mož nacionalnega telekomunikacijskega monopolista še kako potreboval. Čaka ga namreč zahtevno obdobje: podjetje mora do jeseni uvrstiti na borzo, urediti kadrovske in organizacijske razmere v hčerinskih podjetjih ter ugotoviti, kako pripraviti Telekom na srečanje z globalnimi telekomunikacijskimi tekmeci.

Zakaj je moral oditi nekdanji direktor Mobitela Anton Majzelj? Iz suhoparnega sporočila za javnost to ni bilo razvidno, zato so se pojavili različni scenariji – od političnega kadrovanja in individualnih pogodb do zamer, ki naj bi si jih nakopal s samovoljno sklenitvijo pogodbe o gostovanju s Tuš mobilom.

Sporočilo je bilo morda suhoparno, a celovito. Ugotovili smo, da nimamo povsem enakih pogledov na razvoj skupine, podrobnosti pa ne želim razlagati.

Boste v Mobitelu uvedli enotirni direktorski sistem?

Da. To bomo izvedli hkrati z izborom glavnega izvršnega direktorja.

Kdaj boste imenovali novega direktorja Mobitela?

Najprej moramo do konca izpeljati reorganizacijo podjetja, trenutno pa več pozornosti posvečam iskanju novega direktorja prodaje in marketinga.

Iščete ljudi zunaj ali znotraj podjetja?

Najprej iščemo v podjetju. Na Mobitelu je veliko strokovnjakov.

Resnejši kandidat za direktorja Mobitela naj bi bil Metod Zaplotnik, finančni direktor Iskratela.

To so le govorice. Gospoda Zaplotnika dobro poznam, a se nisva pogovarjala o tem, da bi prevzel vodenje Mobitela.

V javnosti se redno pojavljajo imena, ki so tako ali drugače povezana z Iskratelom.

Seveda se lahko pojavi kako ime iz Iskratela. Veste zakaj? Ker je tam več kot tisoč zaposlenih, med njimi pa veliko izvrstnih strokovnjakov za področje telekomunikacij. Povsem normalno je, da kadri, ki zrastejo v takih podjetjih, pridejo tudi v telekomunikacijske operaterje. To se dogaja povsod.

Se povsod dogaja tudi, da je v glavnem telekomunikacijskem operaterju na ključnih mestih zaposlenih toliko ljudi, povezanih z enim od največjih dobaviteljev opreme, ki je hkrati tudi zelo odvisen od projektov, ki jih na tem operaterju dobi?

Koliko pa je teh ljudi?

Poleg vas so tu še gospod Dušan Mitič, podpredsednik uprave Telekoma, član uprave Željko Puljič in direktor Avtente Darko Pretnar. Tudi Matjaž Janša, direktor direktorata za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu, ki ima veliko vpliva na Telekom, je nekdanji iskratelovec …

Jaz nisem bil nikoli zaposlen na Iskratelu. Sicer pa ste našteli štiri ljudi, v skupini Telekom je 4000 ljudi, zato govoriva o enem promilu.

Ali ni to nenavadna matematika? Predsedniki uprave, direktorji hčerinskih družb, upravniki podjetja in področni državni sekretarji nimajo le enega promila vpliva na poslovanje podjetja.

Naj bo, pomnožim z 10 (smeh). Se strinjam, da se take matematike ne moremo iti, vendar mi te špekulacije ne zvenijo resno. Ne morem se strinjati, da je en dobavitelj opreme privilegiran, saj imamo zelo natančno določene načine nabave. Posel v Telekomu Slovenije lahko dobi tisti, ki ponudi najboljši izdelek za najboljši denar in pod najboljšimi pogoji. Iskratel je Telekomov tradicionalni partner, ampak ni naš edini dobavitelj.

Se boste v Mobitelu lotili tudi podjetij, ki so bila v preteklosti večkrat tarča obtožb, da se je vanje zlivalo veliko Mobitelovega denarja – denimo Sveme, Agencije 41, Ultre? V vaši zadnji oglaševalski akciji Agencije 41 ni več videti, tudi Pristop naj bi izgubil vlogo pomembnejšega svetovalca.

Tu velja podobno – pogoji nabave morajo biti čim boljši na družbo.

Boste obdržali Mobitelovo tradicijo nabave opreme preko posrednikov?

Vedno bomo poskušali najti najugodnejšo pot. To v večini primerov pomeni nabavo neposredno pri proizvajalcu.

Zaključujete reorganizacijo v Telekomu Slovenije. Kaj bodo glavne spremembe in kaj bo to pomenilo za hčerinske družbe?

Organiziranost smo bolj usmerili k uporabnikom in ukinili staro delitev na tri stebre: organizacijo, tehnologijo in podporo ter storitve. Na Siolu proučujemo, kako ga vključiti v Telekom, saj so širokopasovne storitve predvsem naslednji korak v telekomunikacijah.

S Siolom je imel Telekom precej strateških težav. Na telefoniji ga je dojemal kot tekmeca, Siol je bil omejen s Telekomovo infrastrukturo … Imate zdaj boljšo predstavo, kaj početi s Siolom?

Internetni ponudniki so bili tudi drugod po svetu ločena podjetja, zdaj pa se spet pridružujejo matičnemu podjetju. Če bomo Siol združili s Telekomom, bo to postalo prej pravilo kot izjema. Integracije Mobitela pa ne načrtujemo, saj bo še naprej ostal samostojno podjetje.

Mobitel se je od nekdaj prav po cankarjansko sramoval svoje telekomovske matere. Dojemali so se kot razvojno naravnano, dinamično in mlado podjetje – v nasprotju s Telekomom. Navsezadnje je tudi razlika v povprečni starosti zaposlenih: dobrih 30 let na Mobitelu proti 42 letom na Telekomu. Kako boste združili te razlike in preprečili beg kadrov?

Ugotavljam, da ima Mobitel izjemno sposobne, motivirane, predvsem pa lojalne zaposlene. Zato vaših skrbi ne delim.

Lojalne podjetju ali osebi, ki je podjetje dolga leta poosebljala?

Podjetju. Mogoče pa bomo ugotovili, da imamo v skupini Telekom še kake elemente, ki bi jih bilo mogoče združiti. Tak primer so vsebine, ki so razpršene po Siolu, Mobitelu, Planetu, Teledatu … Na tem področju želimo narediti velik korak naprej.

Na vsebinah? To ugotovitev ponavljajo vsi telekomunikacijski operaterji. Kljub temu še ne poznamo uspešnih primerov, da bi se telekomi obnesli kot ponudniki vsebin.

Vsebine so ključni element nadaljnjega razvoja telekomunikacij!

Na letošnjem kongresu mobilne telefonije 3gsm je bilo mogoče slišati zelo pesimistične pomisleke velikih telekomunikacijskih operaterjev, da bodo kmalu postali le distribucijski kanali velikih imetnikov vsebin. O lastni produkciji ne razmišljajo več.

Saj ni treba, da smo le distribucijski kanali ali producenti vsebin. Kako podjetje za vsebine lahko tudi obvladujemo.

Španska Telefonica je kupila produkcijsko hišo Edemol, lastnico licence za resničnostni šov veliki brat, a se jim poskus ni obrestoval.

Ker imamo v skupini na področju vsebin že veliko narejenega, iščemo načine, kako izrabiti priložnosti in jih prirediti različnim tehnologijam.

Veliko narejenega? Siol na področju vsebin že dolgo ni naredil ničesar, Mobitelov Planet je najbolj neizrabljen medijski potencial v Sloveniji, Siolova televizija ip pa se zdi kot kabelski operater na internetu, saj ne zna izrabiti dodatnih zmožnosti digitalne platforme.

Hiter dostop do interneta je nuja in se bo razvijal še naprej. Vsebine se bodo morale prilagajati, saj bodo hoteli uporabniki dobiti čim več vsebin na načine, ki jim najbolj ustrezajo. Televizija ip jim bo to omogočala. Še prej pa bomo morali popraviti javno podobo televizije ip, saj jo uporabniki še vedno dojemajo kot tehnologijo, na kateri lahko hkrati gledajo le eno televizijo. To danes ne velja več.

Kdaj se boste resneje lotili trga kabelskih operaterjev in ponudili video na zahtevo, interaktivne televizijske sporede in videorekorderje ip?

Na trg moramo vstopiti v pravem trenutku. Lani smo predvsem hoteli povečati penetracijo širokopasovnega dostopa, šele letos pa lahko zares oglašujemo storitve. Televizije ip ali visokoločljive televizije (HDTV) nismo mogli prodajati, dokler je bilo v Sloveniji samo 30.000 priključkov dsl in skoraj nihče ni imel doma ustreznega televizijskega sprejemnika. Pri sedanjih 150.000 uporabnikih adsl je že drugače.

Ena novejših raziskav svetovalno-analitskega podjetja Forrester kaže, da je televizija za telekome predvsem obrambna poteza, s katero lahko omilijo beg starih uporabnikov telefonije in interneta, ne pa donosna poslovna priložnost. Njihovi analitiki ocenjujejo, da lahko nepremišljeno ponujanje televizije stane operaterja tudi več kot 3000 evrov čiste izgube na uporabnika.

Možnosti televizije ip so bistveno večje od tega, kar ponuja kabelska televizija. Ne morem se strinjati z ugotovitvijo, da je televizija ip neperspektivna. Vsebin je vse več, ljudje imamo vse manj časa, hkrati so naše zahteve vse bolj izoblikovane. Na te potrebe lahko najbolje odgovori platforma ip.

Kaj vam v zadnjih nekaj mesecih pobere največ časa: priprave za uvrstitev Telekoma Slovenije na borzo, kadrovanje ali reorganizacija podjetja?

Ukvarjati se moram z več stvarmi hkrati, težko pa ocenim, kaj mi pobere največ časa. Prihod Telekoma na borzo ne predstavlja večje obremenitve, saj imamo v hiši veliko dobrih strokovnjakov, ki bodo delo opravili pravočasno.

Ali pravočasno pomeni do jeseni?

Do začetka oktobra morajo biti delnice Telekoma Slovenija v uradni kotaciji ljubljanske borze.

Vam bo uspelo pred vstopom na borzo urediti statuse hčerinskih podjetij – predvsem Siola in Mobitela – saj lahko struktura družbe vpliva na vrednost delnice.

Na vrednost delnice lahko vpliva marsikaj. Priprave potekajo normalno. Sam sem zelo zadovoljen, da je vlada v strategiji privatizacije Telekoma podprla uvrstitev na borzo, saj smo to v Telekomu že dolgo želeli.

Kako se vsebina strategije privatizacije Telekoma, ki jo je vlada potrdila maja letos, ujema s strategijo, ki ste jo za razvoj podjetja začrtali v Telekomu?

Zadovoljen sem z odločitvami vlade glede odprodaje državnega deleža v Telekomu, vendar pa ti dogodki na dnevno poslovanje družbe nimajo nobenega neposrednega vpliva. Zelo pomembno je, da smo dobili strategijo, saj se je o delni prodaji državnega deleža govorilo že leta.

Ste zadovoljni le zato, ker je država končno sprejela nekakšno strategijo, ali vam ustreza tudi njena vsebina?

Telekom gre na borzo, del delnic bodo lahko kupili slovenski državljani, šele nato bo začela država iskati investitorja, ki bo smel najprej kupiti 25-odstotni delež in se nato potegovati za večinskega. Zelo dobro je, da dobijo državljani možnost pridobiti delež v družbi, ki pomembno sooblikuje gospodarsko podobo Slovenije.

Čeprav kot mali delničarji nimajo posebne želje, znanja ali možnosti dejavno vplivati na poslovanje podjetja?

Kaj je interes malih delničarjev – varna in donosna naložba ali vplivanje na poslovno politiko družbe? Vpliv na poslovanje velikega sistema jih praviloma niti ne zanima.

Kako ste lahko zadovoljni s strategijo, katere avtorji zaradi »pomanjkanja časa« niso mogli proučiti vseh modelov prodaje državnega deleža, od morebitnih strateških vlagateljev pa zahtevajo, da za manjšinski delež v podjetju spoštujejo zelo stroge zaveze: ohranitev poslovnih funkcij Telekoma v Sloveniji, ohranitev deleža slovenskih dobaviteljev, podporo širitvi na tuje trge …

Nekajkrat sem bil šokiran, ko so prišli k meni svetovalci za privatizacije. Ti so mi začeli dopovedovati, da lahko pomagajo najti kupca za Telekom, saj bo zaradi zavez v strategiji zelo težko najti kupca, ki bi se z njimi strinjal. Pri tem so priznali, da imajo izkušnje s prodajami telekomov na vzhodu in jugu. Ko sem jih vprašal, ali bi na enak način nastopili tudi pred kakim direktorjem zahodnega nacionalnega telekoma, so molčali. Telekom Slovenije je po ključnih finančnih kazalcih primerljiv z najboljšimi telekomi v Evropi.

Že, ampak še vedno niste odgovorili, ali se vam zdi strategija na vsebinski ravni realna. Navsezadnje ste kot poslovnež delovali v mednarodni telekomunikacijski skupini, avstrijskem Mobilkomu, zato poznate logiko korporacij, kakršne se bodo zanimale za vstop v slovenski Telekom.

Prepričan sem, da je treba skupino Telekom obravnavati v celoti in to se tudi dogaja. Ali jo moramo za vsako ceno prodajati velikemu mednarodnemu telekomu? To bi bil nesmiseln in napačen korak.

Strategija se več ukvarja z vprašanjem, kako prodati delež v Telekomu, manj pa, zakaj. Ste že ocenili, kaj lahko Telekom in njegovi uporabniki pridobijo s prodajo?

Naš cilj je zelo jasen: biti med najboljšimi po vseh pomembnih poslovnih in uporabniških kazalcih. Družba, ki neha rasti, začne umirati. Vprašanje je, ali znamo sami poskrbeti, da bomo rasli in živeli naprej, ali pa moramo postati del nekoga, ki to zmore. Če ne znaš rasti sam, potem je verjetno bolje, da postaneš del večje skupine. Ker zaradi vse močnejše konkurence tudi v Sloveniji ne bomo mogli za vedno obdržati tako velikih tržnih deležev, lahko resnično rast dosežemo le na večjem, mednarodnem trgu. Zato smo v preteklih mesecih prevzeli makedonskega in kosovskega telekomunikacijskega operaterja.

Menite, da bi morebitni strateški partner podpiral tako širitev?

Sprašujete, ali bi strateški partner spodbujal Telekom k nadaljnji širitvi ali bi se ta partner raje odločil, da je Telekom Slovenije le točka na poti njegove širitve? Prepričan sem, da moramo sami poskrbeti za Telekomovo rast, lastniki pa so tisti, ki nam lahko določijo drugačne cilje. Zaenkrat našo širitev podpirajo.

Kakšna so vaša pričakovanja do prevzetih družb?

Za vse družbe smo pripravili poslovne načrte in strategijo.

Po naših podatkih boste zahtevali več kot 50-odstotno rast …

Konkretnih odstotkov ne želim komentirati, sta pa to trga z izrednimi potenciali. Na Kosovu je toliko prebivalcev kot v Sloveniji. Pri nas imamo 953.000 fiksnih telefonskih priključkov, na Kosovu pa jih je le 95.000. Družba, ki smo jo tam kupili, Ipko.net, ima postavljeno opremo za 150.000 fiksnih priključkov. Zdaj čakamo le še na licenco za fiksno telefonijo, potem lahko začnemo z delom.

Se boste potegovali tudi za licenco za mobilno telefonijo?

Čeprav je eden naših osnovnih motivov za nakup širjenje na področju fiksne telefonije in interneta, bomo tega operaterja seveda izkoristili tudi za kandidaturo za licenco mobilne telefonije gsm.

Ste za te družbe predvideli tudi dokapitalizacijo?

Dokapitalizacijo smo v Makedoniji in na Kosovu izvedli ob nakupu.

Kako komentirate navedbe o preplačanem kosovskem nakupu? Neuradno je bil 100-odstotni delež v Ipko.netu nekaj mesecev pred vašim prihodom ocenjen na 4 milijone evrov, vi pa ste za 75-odstotni delež odšteli skoraj 20 milijonov evrov. Od kod taka razlika?

Ne poznam podatka, da bi bilo podjetje pred nakupom vredno 4 milijone evrov. Vem le to, da smo družbo kupili po pravi ceni in je nismo preplačali. Sicer pa družbe nismo kupili za 20 milijonov evrov. Dokapitalizirali smo jo za približno 10 milijonov evrov, dokapitalizacije pa ne morete šteti v kupnino.

Kako to, da ste se na Kosovu povezali prav s podjetjem, ki je blokiralo Mobitelova prizadevanja na Kosovu? Ameriški Western Wireless, tedaj tudi lastnik slovenske Vege, je prav v navezi z Ipko.netom dosegel razveljavitev mobilnega razpisa, na katerem je zmagal Mobitel. Je bila to prva javna nezaupnica Mobitelovemu vodstvu?

V poslu nima nobenega smisla kuhati zamer. Analizirali smo oba relevantna kosovska igralca in sklenili, da je Ipko.net ustreznejša naložba. Poleg tega ima Ipko.net 60-odstotni tržni delež – bistveno večjega od tekmeca.

Verjetno ste upoštevali tudi dejstvo, da je 10-odstotni lastnik Ipko.neta ameriška lobistična družba Albright Group, ki lahko po potrebi posreduje pri ameriških upraviteljih Kosova?

Pri nakupu smo upoštevali vse dejavnike, ki nam lahko pomagajo pri usresničitvi načrtov.

Ob nakupu ipko.neta ste omenili, da bo letos Telekom prevzel še eno telekomunikacijsko družbo. Ste imeli v mislih gibraltarski Gibtelecom?

Ne. Povedali smo, da bomo letos prevzeli še eno družbo na trgu jugovzhodne Evrope. Res pa je Gibraltar potencialno zelo zanimiva naložba, ki jo še proučujemo.

Zakaj je začel vse mednarodne posle prevzemati Telekom? V Gibraltarju se je za nakup dogovarjal Mobitel, predstavniki Gibtelecoma pa naj ne bi bili navdušeni nad novimi pogajalci.

Naša strategija je, da prevzeme v tujini izvaja mati, ne hčere. Gibtelecom pokriva celotno področje telekomunikacij – mobilno in fiksno telefonijo, internet, najem vodov – zato je popolnoma logično, da se o prevzemu pogovarja Telekom.

Kaj pa, če Gibtelecom zato ne bi hotel podpisati pogodbe?

Preden so pogovori zaključeni, tega ne morem komentirati.

Po Mobitelovem omrežju se prenaša vse več podatkov, realna je tudi možnost, da bo moral Mobitel kmalu gostiti Simobil, ki verjetno ne bo gradil lastnega omrežja umts. Kako se potrebe po nadgradnji omrežja ujemajo z zmanjševanjem naložb in večjimi zahtevami države po izplačanih dividendah?

Od kod vam podatek, da se naložbe zmanjšujejo?

Podjetje, ki se ukvarja predvsem samo s sabo, vplivi politike na poslovanje in reorganizacijo, ponavadi zmanjša naložbe.

Naložbe ne stojijo! Tudi takrat ko se ukvarjamo z reorganizacijo, stvari potekajo neovirano. Saj naložbe ne pomenijo le pospešitve prenosa podatkov, ampak tudi prenovo poslovnih procesov in nadzor stroškov.

Avtorji strategije privatizacije Telekoma se zelo izogibajo obravnavanju zmanjševanja stroškov. Prihodki iz telefonije nimajo več kam rasti, nekaj rezerve je še na širokopasovnem dostopu. Kdaj boste morali na Telekomu zmanjšati število zaposlenih, če boste hoteli še naprej ustvarjati dobičke?

Pravite, da stroškov ne znižujemo?

Sprašujem, kako dolgo se boste lahko še izogibali odpuščanju, če boste hoteli ob nižanju cen telekomunikacijskih storitev ostati konkurenčni. Vzemiva samo vaše hčerinsko podjetje GVO, ki ima okrog 500 zaposlenih, zato so njegove gradbene storitve predrage celo za vaše hčerke.

V Skupini Telekom smo v letu 2005 povečali prihodke za 4,2 odstotka na 689 milijonov evrov. Stroške smo znižali za 3,4 odstotka, čisti dobiček pa povečali za 54 odstotkov – na 96 milijonov evrov. Torej stroške znižujemo. Število delavcev smo v preteklih štirih letih zmanjšali za 600 in jih pri tem nismo le prerazporedili v druga podjetja v skupini.

Drži, ampak država je od Telekomovih podjetij šele nedavno zahtevala večje dividende. Prej je bila javno znana skrivnost, da država od Telekoma, predvsem pa Mobitela, ni zahtevala deleža od dobičkov, ampak jima je pustila »vlaganje v razvoj«. So rezultati, ki jih naštevate, res posledica boljšega poslovanja Telekoma ali gre predvsem za računovodske dosežke.

Pred leti sem poslušal ameriškega predavatelja, ki je dejal: povejte mi, kakšno bilanco hočete in tako bom tudi naredil. Potem so se zgodili Enroni in podobne zgodbe. Sistem revidiranja in regulacija trga telekomunikacij sta tako stroga, da nimamo prostih rok, saj je poslovanje in oblikovanje cen zelo natančno določeno. Časi prostega prikrojevanja bilanc so minili.

Ali Mobitelu ustreza nižati tržni delež? Že nekaj časa se zdi, da se v Mobitelu sploh ne trudijo pridobivati novih uporabnikov in je vso pobudo na trgu prevzel Simobil.

Nimam občutka, da Mobitelu ustreza nižanje tržnega deleža. Bil bi zelo razočaran, če bi bilo to res. Vendar je visok tržni delež zelo težko zadržati, naša konkurenca pa je izredno dejavna in sposobna.

Boste koga za ušesa, če Mobitel izgubi 10 odstotkov tržnega deleža?

Prej mislim, da bodo mene za ušesa (smeh)!

Mobitel je na razpisu za mobilne storitve v državni upravi dobil samo govorne storitve, podatkovne pa je izgubil. Je to za vas uspeh ali neuspeh?

(dolgo izbira besede) Govor smo dobili, na podatkih pa nam kljub porazu ni nihče kos.

Ste se s Simobilom dogovorili za tak rezultat razpisa? Težko je verjeti, da Mobitel, ki pri prenosu podatkov precej prednjači pred Simobilom, ne bi mogel pripraviti boljše ponudbe.

Prepričan sem, da smo bili boljši na obeh segmentih. Najboljše pa je lahko tudi nekoliko dražje od počasnejšega.

Bo Mobitel res kmalu ponudil tehnologijo prenosa podatkov edge, na katero je dolgo gledal zviška?

(spet dolg razmislek) Bomo še videli.

Katerih projektov v Mobitelu po reorganizaciji ne boste nadaljevali? Kaj se bo zgodilo z mobilnim plačevanjem.

Mobilno plačevanje ima prihodnost in pomeni velik izziv. Sistem moneta, ki ga je Mobitel razvil, je zelo dober, ampak ima eno slabost: uporaben je le v Sloveniji.

Napovedujete konec monete?

Mislim, da smo v Mobitelu med primi v svetu pri uporabi take storitve, zato lahko poskusimo vplivati na prihodnji razvoj mobilnega plačevanja v svetu.

Lahko napoveste, kakšni bodo v prihodnjih letih tržni deleži na mobilni telefoniji, internetu, televiziji?

Na tako vprašanje je zelo nehvaležno odgovarjati. Če napovem, da bomo sedanje tržne deleže obdržali ali celo povečali, boste mislili, da sem aroganten, ker podcenjujem konkurenco. Če napovem zmanjšanje, lahko rečete, da to ni odgovorno.

Kdo je za vas v Sloveniji sploh prava konkurenca? So to kabelski operaterji, telekomunikacijski operater T-2 ali morda mobilni operater Tuš mobil?

Moja najresnejša konkurenca je pomanjkanje časa.