Boris Nemšić, Mobilkom

Mobilkom Avstrija in IBM sta na Dunaju predstavila platformo ASMP (access and service management platform), ki temelji na odprtih standardih in za katero so govorniki trdili, da pomeni prvo enotno storitev za upravljanje podatkovnih storitev, uporabniškega dela in prijavljanja uporabnikov v mobilno omrežje.

Med nastopajočimi je bil tudi Boris Nemšić, generalni direktor Mobilkoma, avstrijskega mobilnega operaterja, ki je govoril predvsem o načinih obračunavanja novih mobilnih storitev in potrebi po platformah, na katerih bi lahko izdelke predstavili neodvisni razvijalci mobilnega programja in vsebin. Po zaključku tiskovne konference pa je za Delo odgovarjal tudi na vprašanja, povezana z delovanjem Simobila, drugega največjega slovenskega mobilnega operaterja.

Prva objava: Delo Infoteh, 2. junij 2004, foto Blaž Samec, Delo

Bo Simobil sodeloval na razpisu za nove koncesije UMTS, če in ko bo ta natečaj razpisan?

UMTS nas v Sloveniji ne zanima, saj lahko storitve tretje generacije v celoti ponudimo s tehnologijo EDGE. To je zrela tehnologija, pred UMTS ima tudi to veliko prednost, da so naložbe neprimerno manjše in bistveno laže predvidljive. Poleg tega so telefoni, ki podpirajo EDGE, že na trgu, stanejo enako kot ostali mobilni telefoni, bistveno cenejša je tudi nadgradnja obstoječega omrežja.

Se za UMTS ne bi odločili niti v primeru, da bo cena koncesije ugodna?

Ne verjamem, da bo dovolj ugodna. V Sloveniji že imamo zelo dobro infrastrukturo, odziv uporabnikov EDGE pa je tudi pozitiven. Uporabnik ne ve in ga ne zanima, katera tehnologija teče v ozadju, dokler lahko brez napora uporablja izbrane storitve. Ne zanima ga, ali mu podatki pritekajo po UMTS, EDGE ali po kaki tretji tehnološki kratici. Tehnologija ni sama sebi namen, operater mora razmišljati tudi o tem, kako ostati pri zagotavljanju storitev maksimalno stroškovno učinkovit. Za nas je zelo pomembno, da lahko z EDGE vse naše storitve ponudimo v zelo kratkem času. In to v praksi.

Kaj pa pripravljenost na prihodnje storitve?

Storitve se razvijajo. Nikakor ne moremo napovedati, katere storitve bodo aktualne čez dve ali tri leta. Če kdo ve, naj svojo zamisel takoj zaščiti, ker bo postal bogataš. Mi upoštevamo tisto, kar je na voljo danes: pretočni video, igre, mobilna pisarna … Vse to deluje popolno. Resno, EDGE je trenutno boljša rešitev.

To trdite iz lastnih izkušenj ali predvsem zagovarjate lastno rešitev?

Čisto zares verjamem v to (smeh).

So ocene, da so evropski operaterji za koncesije plačali bistveno več kot za razvoj in vlaganja v infrastrukturo, pravilne ali pretirane?

Težko podam splošno oceno, saj se je sistem podeljevanja koncesij med državami razlikoval. Tam, kjer so želele vlade predvsem dobro iztržiti koncesnine, se je to verjetno res zgodilo.

Ali povečevanje podatkovnega prometa zmanjšuje rabo govornih storitev? Se prenos podatkov in govora izključujeta ali dopolnjujeta?

Edina prava »killer aplikacija« mobilnega operaterja je govor, to je dejstvo. Govor je bil in bo tudi ostal naš ključni prihodek. Res pa vse bolj raste tudi prenos podatkov, kamor štejem tudi pošiljanje krakih sporočil. Od operaterja do operaterja se deleži prenosa podatkov v celotnem prometu nekoliko razlikujejo. Simobil, recimo, je trenutno na približno 15 odstotkih.

Medomrežno povezovanje ste zdaj uredili. Se že poznajo kaki rezultati?

Tri leta smo zahtevali od regulatorja, naj izpolni svoje obveze in uredi področje medomrežnega povezovanja, a ATRP za to ni in ni poskrbela. Na koncu smo vprašanje nekako uredili z bilateralnim dogovorom z Mobitelom in Telekomom Slovenije. Čeprav je ključni prvi korak zdaj formaliziran, smo v Sloveniji še zelo daleč od nekega evropskega standarda na tem področju.

Daje dogovor o asimetriji že kake rezultate?

Slabe. Zdaj vsaj obstaja asimetrična povezava med Mobitelom in Simobilom, a je še naprej na zelo nizki ravni.

Nekoč ste zagrozili, da v slovenski trg ne boste več vlagali, dokler se razmere na trgu ne uredijo. Ali to, da ste pred kratkim predstavili Vodafone live, kar zagotovo ni bila majhna naložba, pomeni, da se je stanje na trgu uredilo?

Takrat so me mediji narobe povzeli. Rekel sem, da bomo vlagali izključno v infrastrukturo in storitve, od katere imajo koristi uporabniki, ne pa tja, kjer so cene astronomske in nerealne. V mislih sem imel seveda UMTS. Uvedba tehnologije EDGE in mobilnih vsebin na Vodafonu live pomeni, da v Slovenijo zelo dosti vlagamo.

Koliko denarja ste vložili v live?

Ocene delamo v okviru skupine Moblikom, zato nimam natančnih podatkov.

Danes ste skupaj z IBM predstavili novo platformo ASMP , za katero trdite, da bo s poenotenjem podatkovnih storitev, uporabniškega dela in prijavljanja v omrežje bistveno zmanjšala stroške delovanja in omogočila nove storitve. Omenili ste tudi preizkusno uvajanje v hrvaško omrežje VIP. Ste se z IBM že dogovarjali o uvajanju ASMP v Sloveniji?

ASMP je na razpolago tudi Simobilu. Vse prednosti, ki jih nudi našemu avstrijskemu omrežju, lahko nudi tudi v Sloveniji.

Kdaj se bo Simobil povzpel iz rdečih številk? Po zadnjih rezultatih sodeč, še vedno posluje z izgubo.

Ne morem še govoriti o tem, ker nimam čisto dokončnih zadnjih rezultatov.

Rezultati preteklih let ne pomagajo napovedovati?

Simobil je leta 2003 precej popravil svoje rezultate. Vedeti morate, da lahko sam vplivam predvsem na rezultate, ki so posledica vodenja in strateških odločitev, Simobil pa zavirajo predvsem drugi dejavniki – regulator in monopolistično obnašanje Mobitela. Simobil obdaja regulirano okolje, ki preprosto ni ravno vrhunsko. Kako je lahko operater s 75 odstotki trga obravnavan enako kot operater s 24 odstotki?

Mislite na odločitev ATRP, po kateri je Simobil postal operater s pomembno tržno močjo?

Da, to je nekaj popolnoma absurdnega! Tega ni nikjer na svetu. Poleg tega tudi dokazuje, da tržišče ni v redu regulirano.

Ne nosi dela krivde za Simobilovo delovanje tudi iskanje načinov, kako oglaševati Simobil? Čeprav je eden največjih oglaševalcev v Sloveniji, število naročnikov ne narašča. Izračun, koliko je Simobil stal vsak novi naročnik, bi verjetno pokazal skrb zbujajoče rezultate.

To morate vprašati Simobil, oni vodijo oglaševalske kampanje.

Vi pa jih plačujete.

Ko smo prevzeli Simobil, smo šele zares pozicionirali znamko, kar je bila tudi logična poteza in je v skladu z našim partnerstvom z Vodafonom. Morali smo pokazati, da je Simobil edini globalni, mednarodni operater v Sloveniji.

Mobitel, nasprotno, z lokaliziranim oglaševanjem še dodatno utrjuje znamko. Ste kdaj ugotavljali, kakšna je stopnja poosebitve slovenskega uporabnika s, kot pravite, globalno znamko, kakršna želi postati Simobil?

Mobitel je lokalni monopolist, zato je logično, da se tudi z oglaševanjem želi prikazati bolj domačno. Ampak mobilni posel ni lokalen. Če želiš delovati širše, mora biti tak tudi nagovor, pri globalnem nagovoru pa ima Simobil zagotovo prednost pred Mobitelom.

Na kakšen način ste povezani z Vodafonom?

Gre za partnersko pogodbo, ki ponuja različne možnosti sodelovanja: storitev, skupne strojne opreme, gostovanje v tujini … Za nas pomeni Vodafone tisto globalno začimbo, od katere lahko marsikaj pridobimo.

Kapitalsko ni med vami nobene povezave?

Ne.

Se o tem niti ne dogovarjate?

Ne. Doslej ni bilo ne načrtov ne razgovorov v tej smeri.

Koliko naročnikov bi potreboval Simobil, če bi želel poslovati nekako na ravni Vipneta, hrvaške zgodbe o uspehu za Mobilkom?

Simobilu ne bi bilo pošteno postavljati enakih ciljev kot Vipnetu, saj gre za čisto drugačen primer.

V kakšnem smislu?

Na Hrvaškem smo začeli kot sveža (greenfield, op. p.) naložba, od začetka. Lahko smo postavili svojo poslovno politiko. V Sloveniji pa smo podedovali neko zapuščino. Simobil se je razvijal čisto drugače. Kljub temu mora biti biti njegov cilj, da osvoji vsaj 30-odstotni tržni delež.

Zagovarjate prenos številk med operaterji?

To je še eno vprašanje za regulatorja. On mora skrbeti za uporabnike, saj prenos številk operaterjem ni v interesu. Uporabniki naj vprašajo regulatorja, kdaj bo dosegel uvedbo storitve.

Kam se usmerjate v prihodnosti?

Razmišljamo o Bosni in Hercegovini, Bolgariji in Srbiji.

Kot Mobilkom ali kot Mobilkom/Vodafone?

Kot Mobilkom, čeprav naše partnerstvo z Vodafonom lahko prenašamo na druga tržišča.

V zadnjem času se je v svetovnem poslovnem tisku spet precej pisalo o konvergenci. Da se počasi zlivajo tri velike industrije: izdelovalci računalnikov in programja, mobilni operaterji in izdelovalci zabavne elektronike. Je dovolj prostora za več kot enega zmagovalca?

Mislim, da so to ločena tržišča. O konvergenci se preveč govori brez upoštevanja končnega uporabnika. Če končni uporabnik od procesa nima nobene koristi, delate konvergenco zaradi konvergence same. Prenosni telefoni prihodnosti bodo kmalu imeli trde diske, prevzemali bodo funkcije glasbenih predvajalnikov, opremljeni bodo z vse bolj zmogljivimi fotoaparati. Konvergenčnih pristopov je veliko, ampak še enkrat poudarjam, da jih je treba gledati izključno iz vidika končnega uporabnika.

Kar pomeni … odprte standarde, preprosto rabo?

Dokler ne uvedete konkretnih rešitev, so to le fraze.

Kje so meje mobilnega telefona? Omenili ste, da boste v Avstriji ponudili možnost uporabe elektronskega podpisa na telefonih. Se mobilni telefoni pomikajo v smeri univerzalnih komunikatorjev?

Ni meje, čeprav operaterji in izdelovalci telefonov ne smemo misliti, da lahko do neskončnosti diktiramo uporabnikove potrebe. Ljudje bodo uporabljali telefone na različne načine. Vsi ne bodo uporabljali digitalnih uporabnikov, tako kot danes vsi ne uporabljajo kratkih sporočil sms. Verjetno bo pomembno tudi upravljanje z digitalnimi avtorskimi pravicami. Mobilni operaterji imamo verjetno edini, ki imamo razvito ustrezno platformo in orodja za uveljavljanje digitalnih avtorskih pravic. Glasbena industrija je tu zamudila nekaj let, ni se želela odpreti, zato so jo uporabniki v nekem trenutku obšli.

Če storitve ni mogoče zaračunavati, je verjetno nima smisla ponujati.

Seveda. Zmožnost obračunavanja ogromnega števila malih zneskov bo ključna za poslovne modele, ki bodo želeli vleči dobičke iz prodaje digitalnih pravic.

Kako močan vpliv imate mobilni operaterji na razvoj mobilnih telefonov?

Vodafonov vpliv je vse večji. Mobilni operaterji postajajo vse močnejši gonilniki razvoja, zato tudi znani izdelovalci telefonov, denimo Siemens, začenja ponujati telefone, prilagojene določenim omrežjem, celo storitvam na teh omrežjih.

Za koliko bi prodali Simobil, če bi se nenadoma pojavil za kupčijo pripravljen ponudnik?

Ni zneska, za katerega bi prodali Simobil.