Matevž Turk, T-2

O Matevžu Turku, strokovnjaku za internetno tehnologijo, do začetka lanskega leta ni bilo dosti znanega. To se je spremenilo, ko je postal po odhodu Mirana Krambergerja iz mesta direktorja Siola vršilec Siolovih direktorskih dolžnosti, odstopil, zapustil podjetje, nato pa se poleti pojavil kot direktor podjetja T-2.

Ker mu Telekom Slovenije ni hotel oddati optičnih vodov, se je najprej pritožil na Agencijo za pošto in elektronske komunikacije ter nato še v Bruselj. Zdaj se je Telekom končno pripravljen pogovarjati, pravi Turk. Njegovi cilji so jasni: postati želi največji alternativni telekomunikacijski operater v Sloveniji.

V tem intervjuju je Turk prvič javno nastopil v vlogi direktorja T-2.

Prva objava: Delo infoteh, 14. januar 2005, foto Leon Vidic

Odločili ste se postaviti največjega alternativnega telekomunikacijskega operaterja. Koliko stane taka zamisel?

Tega, koliko stane, da v Sloveniji postaviš takega operaterja, vam seveda ne morem povedati. Gre pa za milijarde tolarjev.

Začetnega vložka?

Seveda. Če želiš začeti iz nič na več kot sto lokacijah po vsej Sloveniji, to pomeni nakup opreme, povezave lokacij z vodi, prostore, ljudi, podporo uporabnikom … Vsi sistemi morajo biti postavljeni in plačani vnaprej, ne glede na to, ali dobiš kako stranko ali ne.

Boste vode najemali pri Telekomu Slovenije ali razmišljate o več ponudnikih?

Noben ponudnik nima vsega, kar potrebujemo, zato se bomo verjetno odločili za kombinacijo vsaj dveh ponudnikov.

Koliko opreme ste že dejansko nakupili in postavili?

Kar precej. Sistemi, ki morajo v vsakem primeru delovati, so že postavljeni.

Katere storitve boste ponudili najprej?

Dostop do interneta, ker pa bomo ponujali dsl preko razvezane zanke, moramo ponuditi tudi telefonijo. Zelo kmalu sledi digitalna televizija. Polna razvezava lokalne zanke pomeni, da uporabnik ne potrebuje več naročnine na Telekom – niti za telefonijo. Pa tudi – za dsl ne bo potreben priključek isdn.

Siol naj bi še letos za svoje naročnike uvedel tehnologijo vdsl. Boste tudi vi ponudili to tehnologijo?

Ena možnost je vdsl, z Iskratelom pa se pogovarjam tudi o njihovih dslamih, saj razmišljam o tehnologiji adsl2+, ki ima nekatere prednosti pred vdsl, predvsem daljši domet.

Kje boste kupili opremo, če se vseeno odločite za vdsl?

Za vdsl se pogovarjamo neposredno s Korejci. Upam, da bomo uspel najti slovensko podjetje, ki bi bilo pripravljeno prevzeti ta del posla.

Katero?
Smartcom, recimo. Pri nas je malo podjetij, ki bi lahko ponudniku internetnih storitev ponujali storitve po vsej državi.

Glede na trenutno stanje, ne boste na nobenem segmentu prvi. Voljatel napoveduje nacionalno govorno telefonijo, Telemach govori o »triple playu« (ponudbi televizije, interneta in telefonije, op. p.), Mobitel že razmišlja o oddajanju brezžične infrastrukture 3g …

Računamo, da bomo kmalu postali glavni alternativni operater telekomunikacij v Sloveniji. To je naš cilj.

S kakšnim deležem trga bi lahko začeli ustvarjati spodobne prihodke? Bi bilo 20 odstotkov trga dovolj?

S tem deležem bi že lepo živeli.

Koliko telekomunikacijskih operaterjev lahko preživi v Sloveniji?

Dva morata imeti prostor, saj imamo v nasprotnem primeru monopol, za tretjega pa je že vprašanje.

Ste lahko z 20 odstotki trga vodilni le pri cenah ali tudi v tehnologiji?

V Sloveniji bo tehnološko vodilni tisti, ki bo najhitreje razvijal storitve.

Koliko zaposlenih bo imel T-2?

Trenutno šest, ko bomo začeli ponujati storitve, nas bo vsaj 25.

Koliko naročnikov v pričakujete po prvem letu delovanja?

Dokler nimam pogodb v rokah, ne želim vzbujati nobenih pričakovanj.

Si upate napovedati več naročnikov, kot jih je imel alternativni operater K2.net na nišnem modelu adsl, s katerim se rad pohvali direktor Apek Nikolaj Simič? Menda jih je bilo okrog 40.

Če bomo lahko normalno delali, bomo imeli zagotovo bistveno več naročnikov.

Koliko ozemlja boste pokrili, če vam Telekom odda zahtevanih 175 lokacij?

Zahtevo smo zmanjšali na približno 130 lokacij. S tem bi pokrili skoraj 70 odstotkov prebivalstva po vsej Sloveniji.

Katere lokacije želite opremiti čimprej?

Kjer je največja gostota prebivalstva. V mestih.

Če bi se uspeli dogovoriti s Telekomom in bi vam takoj oddali vse zahtevane kolokacije – imate dovolj denarja, da bi naenkrat postavili čez sto lokacij in začeli z delom?

Da!

Neuradno smo izvedeli, naj bi vam bil Telekom pripravljen postaviti le toliko kolokacij, kolikor ste jih zmožni plačati sproti.

Vsi v telekomunikacijski industriji so najprej dvomili v resnost projekta. Zdaj dvomijo o naši plačilni sposobnosti. Naj nam raje oddajo tisto, kar želimo zakupiti, plačevanje je moja skrb in skrb vlagatelja.

Kdo je glavni vlagatelj?

Naš lastnik, Zvon 1 holding.

So zraven tudi kaki tuji lastniki?

Sam se pogovarjam z Zvonom 1, to je vse, kar me zanima. Kdo so lastniki holdinga in kje dobijo denar, ni moja stvar.

Vam je lastnik določil kak rok, do kdaj se mora povrniti naložba, kdaj se mora začeti projekt?

Po prvotnih načrtih bi morali začeti že septembra lani. Glede na to, da nas lastniki še niso odpisali, bi rekel, da so razumevajoči. O času, v katerem se bo njihov vložek povrnil in drugih poslovnih podrobnostih, ne morem govoriti.

Je bil septembrski zagon na več kot sto kolokacijah realna možnost? Takrat smo na Delu ugotavljali število razpoložljivih telekomovih ekip in računali povprečno trajanje postavitve kolokacije ter ugotovili, da bi dela trajala več mesecev tudi v primeru, da bi vam Telekom takoj oddal vse, kar ste zahtevali.

Nikdar nismo zahtevali, da morajo biti stvari postavljene naslednji dan po podpisu pogodbe. Bili bi zadovoljni, če bi bilo dvajset ali trideset kolokacij postavljenih takoj, na ostalih pa bi potekala dela. Bistveno je nekaj drugega – teh lokacij nam sploh niso hoteli oddati. Pod nobenim pogojem.

In vendar so se zdaj začeli pogovarjati. Zakaj? Zaradi odločbe UVK o adsl sredi novembra, odločbe Apek o optiki sredi novembra, pritiska iz EU in medijev, nove politike uprave Telekoma ali menjave oblasti?

Verjamem, da so bili prisiljeni. Verjetno jih je prisilila kritika EU, pa tudi zakonodaja, ki je začela veljati maja 2004, ima določene posledice. Apek je po mesecih ovinkarjenja izdala odločbo, ker ni imela druge izbire. Vedeti morate, da so nekateri internetni ponudniki, denimo Amis, v tistem času uporabljali enako storitev, kot jo je zahteval T-2.

Od kod ta razlika? Gre za najbolj banalen možen razlog, ki si ga lahko predstavljamo: da so se na Telekomu Slovenije ustrašili konkurence?

Natanko tako: gre za najbolj banalen razlog, ki si ga lahko predstavljamo. Sploh nam niso hoteli dati ponudbe. In hkrati sem vedel, da te iste stvari nekdo drug uporablja.

Ali to pomeni, da so dejansko storitev, ki se je nekoč imenovala ethernet brez naprav, stari uporabniki uporabljali tudi po umiku iz cenika? Izvedeli smo, da Telekom pogodb z uporabniki storitve ni podaljševal, niso pa nam odgovorili, kakšni so bili odpovedni roki.

Apek so te pogodbe morali pokazati in kolikor vem, je agencija te pogodbe videla. Nimam pa nobenih podatkov, da bi to storitev kdo dejansko nehal uporabljati, saj ne obstaja nobena druga enakovredna storitev.

Na Delu smo ugotovili, da Siol uporablja optiko (ethernet) tudi za ponujanje adsl, s čimer ima ogromne, tudi do desetkratne prihranke pri zakupu omrežja, saj ni uporabljal drage infrastrukture ATM, kot je to veljalo za konkurenco.

V nasprotju s splošnim prepričanjem Siol ni počel nič takega, česar drugi niso mogli. Do trenutka, ko je izšla ponudba za razvezano lokalno zanko (RUO), je tudi siol uporabljal zgolj in izključno ATM.

Adsl ni bil zasnovan na optiki?

Ne. Sprva zgolj in izključno na ATM.

Bi si upali trditi, da je bil adsl že od samega začetka tržno utemeljen projekt, ki se je izšel?

Seveda. Povrnil se je celo prej kot smo računali. To nam je uspelo že pri 15.000 naročnikih, kljub ATM. Vedeti morate, da je Telekom v omrežje ATM veliko vložil in ga je želel za vsako ceno tržiti. Ampak ATM je v svetu ni uspel. Bil je predrag in prezapleten. ATM 10 in 100 gigabitnemu ethernetu nikakor ne bo mogel slediti. Z ATM je konec! To drago, požrešno in težko obvladljivo tehnologijo bo treba zamenjati.

Ste se s predsednikom uprave Telekoma, Liborjem Vončino, kdaj srečala?

Lani marca, ko sem bil vršilec dolžnosti direktorja Siola, on pa direktor Telekoma.

Pa kot stranka?

Ne.

Še en lik je zelo povezan z likom T-2: Miran Kramberger, nekdanji direktor Siola in član uprave Telekoma Slovenije.

Gospoda Krambergerja včasih pokličem za kak nasvet in ga prosim za kako mnenje. Ne trdim, da me ni marsičesa naučil, a to še takrat, ko sva bila oba na Siolu. Saj poznam govorice, da je T-2 le njegova krinka in nekakšno orodje v spopadu med političnimi opcijami. In vendar je T-2 finančno utemeljen projekt. Govoriti o političnem projektu in spopadu političnih opcij na področju telekomunikacij, v tej globalizirani industriji, je popolnoma noro. Že sramotno. Dejansko gre le za eno: kaj bomo v tem svetu, ki postaja vse trši, sploh počeli. Bomo sploh imeli kaj početi? Vsako podjetje, ki ustvarja dobiček, zaposluje ljudi in plačuje davke, je za to državo dobro.

Kdaj je sploh dozorela ideja o ustanovitvi T-2? V sodnem registru piše, da je bila družba ustanovljena 23. aprila 2004, vi pa ste Siol zapustili maja?

Lastniki so me kontaktirali šele po tem, ko sem zapustil Siol. Prej za T-2 nisem vedel.

Vaši odhodi iz skupine Telekom so bili razmeroma sočasni, v T-2 pa se je zbralo kar nekaj »krambergerjancev«, med drugim tudi Snežana Stanković, nekdanja vodja sektorja za operaterje.

Tisti, ki danes širijo te zgodbice, so bili tedaj neznansko veseli, da odhajam iz Siola. Navdušenja niso niti skrivali. Nihče ni niti s prstom mignil, da bi me obdržal. Ko sem omenil, da bi odšel iz Siola, sem dobil desetdnevni odpovedni rok, na kar niti pomisliti nisem upal. Mislim, da so celo proslavljali moj odhod.

Če ste bili to, za kar veljate, dober inženir, zakaj bi se kdo veselil vašega odhoda?

Dobro vprašanje. Sicer pa nisem bil edini dober inženir, ki so ga izgubili in so bili zaradi tega še veseli. Verjetno so si neznansko želeli odsloviti vse, za katere je veljalo, da so si bili blizu z gospodom Krambergerjem. Na tistem podjetju še ne znajo razmišljati nepolitično, niti na ravni stroke. Zato sem tudi šel. Žalostno je to, da jim je ostalo precej dobrih inženirjev, ki vedo, kaj je treba narediti, a jih zaposlujejo s popolnimi nepomembnostmi.

Zdi se, da so bile skoraj vse dejavnosti skupine Telekom v zadnjem letu marketinške narave …

Da: danes prodajajo rdeče telefone, jutri rumene. Nič nimam proti marketingu, verjamem pa, da v naši stroki oblika sledi namenu in ne obratno. Ne vem, koliko časa bodo še lahko preživeli brez zares novih izdelkov.

Kako dolgo lahko naravni monopol pokriva slabe poslovne odločitve?

Logika monopolista je preprosta – najraje ne razvija nič novega in trži tisto, kar že ima. Adsl ne bodo mogli ponujati večno ali ga celo podražiti. Če ne bodo ponudili nečesa novega, bo to storil nekdo drug.

Lahko to razmišljanje spremenijo sami ali čakajo tujega lastnika? Za skupino Telekom se neuradno zanima Deutsche Telekom.

Deutsche Telekom ni nujno najboljši lastnik. V Makedoniji so kupili monopolista, nato so za dvakrat podražili ceno telefonije, odpustili polovico zaposlenih … Mislite, da jim je bilo v interesu razvijati nove storitve? Pri teh prodajah je treba biti previden.