Tomaž Simonič, Apek

Tomaž Simonič je januarja 2005 zamenjal Nikolaja Simiča na mestu (začasnega) direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Ker je bil v preteklosti zaposlen pri obeh največjih slovenskih mobilnih operaterjih, Mobitelu in Simobilu, verjame, da pozna področje, ki ga mora urejati kot regulator.

V prvem obširnejšem pogovoru nam je pojasnil, kakšno zapuščino je podedoval in povedal, kaj so glavne letošnje naloge agencije: zagotoviti morajo nižje cene zakupa vodov, lažji vstop alternativnih operaterjev na trg, odpraviti vezavo priključkov isdn in adsl, izboljšati pogoje medomrežnega povezovanja ter uvesti prenosljivost številk.

Prva objava: Delo Infoteh, 13. maj 2005, foto Igor Zaplatil

Kaj ste ugotovili v prvih mesecih dela na Apek? Ste se predvsem ukvarjali z ugotavljanjem stanja, zapuščino nekdanjega direktorja Nikolaja Simiča ali ste takoj prevzeli tekoče naloge?

Ko sem sprejel funkcijo, si nisem delal nobenih utvar. Nisem si domišljal, da so področja delovanja Agencije optimalno urejena. Vseeno pa sem bil razočaran nad stanjem, ki sem ga podedoval. Notranja organizacija Apek ni najboljša, vodenje se ni izvajalo transparentno. Pri našem delu lahko upoštevamo vso zakonodajo in predpise, izdajamo odločbe, a so lahko posledice regulacije vseeno katastrofalne. Slab rezultat je posledica tega, da ne poznamo dejanskega stanja, ne poznamo cilja ali pa ne spremljamo povratnih informacij.

Katere ukrepe morate izvesti v prihodnjih mesecih?

Naša prioriteta so analize upoštevnih trgov.

Še niso končane? Analize najpomembnejših trgov – mobilne in fiksne telefonije, interneta in medomrežnih povezav – ste napovedovali že takoj ob nastopu.

Analize bodo končane do poletja. Rezultati nam bodo povedali, kje smo in kakšen je trg. Analizam lahko sledijo ukrepi, ki bodo sčasoma vplivali na razmere na trgu.

Kako resno zamujate z analizami? V kabinetu evropske sekretarke Viviane Reding smo izvedeli, da komisija pričakuje analize in ureditev stanja pred pripravo novega poročila, saj lahko v nasprotnem primeru Slovenijo doletijo sankcije.

Časovno sledimo ostalim državam članicam. Naslednje poročilo evropske komisije bo končano konec februarja 2006, podatke moramo pripraviti do oktobra letos. Pazimo, da ne prihaja do napak pri pridobivanju, obdelavi in posredovanju podatkov, saj se želim izogniti morebitnim razlagam doma in v Bruslju, da smo uporabljali različne vire podatkov.

Kot je to počel vaš predhodnik ob decembrskem poročilu komisije …

Pomembne so definicije, ki jih vsi razumemo enako – število uporabnikov, metode štetja priključkov … A vseeno – če je bila v decembrskem poročilu kaka napaka, ker smo šteli priključke drugače kot komisarji, to nikakor ne spremeni ocene stanja na trgu. Komisija je bila precej kritična.

Analize trgov so predpogoj, vseeno pa me zanimajo konkretni ukrepi na posameznih trgih.

Eden prvih bo poziv Telekomu Slovenije, naj priključkov isdn ne veže več na adsl. Za to ni več nobenih tehničnih ali poslovnih razlogov.

Več? Ali ni urad za varstvo konkurence (UVK) že lani uvedel postopka proti Telekomu zaradi domnevne zlorabe pri paketih adsl/isdn?

Reciva, da sem se lepo izrazil (smeh).

Ni za ta ukrep že nekoliko pozno? Ali odprava vezave še lahko bistvenospremeni stanje na trgu?

Določeni procesi se bodo lahko izvajali hitreje in ceneje. Prizadevamo si urediti razmere okoli cen zakupa vodov. Pogodbene cene so pogosto niže od uradno objavljenih cen, kar zamegljuje razmere na trgu in otežuje primerjave z Evropo. Verjamem, da se bo cena zakupa vodov znižala. Pomanjkanje konkurence na področju fiksne telefonije predstavlja resen problem in izziv. Tretji ukrep je fiksna telefonija, saj na tem trgu ni prave konkurence. Na tem področju imamo nekaj potencialno dobrih operaterjev, za katere iskreno upam, da jim bo uspelo pripraviti dobro ponudbo. Agencija mora poskrbeti za izboljšanje pogojev za vstop novih igralcev skozi regulacijo grosističnih storitev za dostop do infrastrukture, na primer razvezo lokalne zanke, in delovanje v omrežju Telekoma.

Govorite predvsem o ponudnikih fiksne telefonije?

Na fiksni telefoniji konkurence praktično ni, vendar moramo trg presojati že v kontekstu razvoja novih tehnologij, predvsem internetne telefonije (voipa) in triple playa (ponudbe interneta, govorne telefonije in televizije). Kot regulatorji bomo imeli s temi novostmi precej težav, saj tudi Evropa še ugotavlja, kako se pripraviti na nove tehnološke izzive. Prav voip bo verjetno ena glavnih tem sestanka evropskih regulatorjev konec maja na Bledu.

Ste nišni model adsl dokončno pokopali? Navsezadnje ga je uporabljal le en operater, K2.net in nekaj njegovih naročnikov.

Ni več aktualen. Za tiste, ki ne želijo vlagati v lastno infrastrukturo, postavljati lastno opremo v Telekomove kolokacije, ali se kako drugače pogajati s Telekomom, je bolj zanimiv bitstream.

Telekom je nedavno objavil nove pogoje za ponujanje dostopa do interneta prek priključkov adsl, ki zelo spominja na omenjeni bitstream. So to storili sami od sebe ali ste jim tudi ta ukrep »priporočili«?

Tako je bilo mnenje Apek.

Operaterji se še vedno pritožujejo nad Telekomovim centreksom, ker naj bi Telekom pod ceno prodajal storitve na svoji infrastrukturi. Se bo Apek posvetila tudi različnim paketom in popustom?

Centreks ima dolgo in težko zgodovino. Če ga opazujemo z današnjega zornega kota hitrega razvoja novih tehnologij na osnovi protokola ip pa postaja vse manj pomemben. Pretirano ukvarjanje s problematiko centreksa lahko izzveni kot iskanje zadoščenja. Popusti so pomembnejša motnja, ker zmanjšujejo tržne priložnosti. Če so maloprodajne cene nižje od grosističnih, to ni v redu.

Kako natančno se boste lotili teh popustov, saj so pogosti tudi na trgu mobilne telefonije? Po naših podatkih lahko cene v skupinskih paketih dosežejo celo neverjetnih nič tolarjev za minuto pogovora znotraj skupine, zraven so lahko brezplačni telefoni za družinske člane …

S problematiko vezav, popustov, subvencioniranja telefonskih aparatov se intenzivno ukvarja UVK. Tudi Agencija ni pasivna, saj se s politiko popustov se srečujemo na vseh področjih. V primeru, da taka politika zavira dejavnike konkurenčnosti trga, bomo morali ukrepati.

Še vedno pa se ne boste spuščali v regulacijo maloprodajnih cen?

Nihče me ne bo prepričal, da med maloprodajnimi in grosističnimi cenami ni povezave. Računam, da bomo preko grosističnih cen postopoma uredili tudi maloprodajne.

Kako napreduje razvezava lokalne zanke? Koliko operaterjev je podpisalo pogodbo za delno ali polno razvezo lokalne zanke?

V zadnjem času je bilo sklenjenih kar nekaj pogodb o medomrežnem povezovanju z Mobitelom in Telekomom. Stanje na tem področju se izboljšuje, saj se je s podjetji iz skupine Telekom tudi po mnenju operaterjev zdaj laže pogovarjati. Res pa je komunikacija včasih zelo čustvena, sploh takrat, ko se na nasprotni strani pogajalske mize znajdejo ljudje, ki so nekoč delali skupaj.

Bo potrebna tudi prevetritev obeh pogodb, RUO in RIO, ki po mnenju operaterjev še vedno zavirata medomrežno povezovanje?

Tudi. Obveznosti, ki sledijo rezulatom analize 11. trga, že gredo v to smer. Prve konkretne rezultate pričakujem že v prihodnjih mesecih.

Kakšno je stanje na trgu mobilne telefonije?

Penetracija na trgu je zelo visoka, 90-odstotna, kar kaže, da se bližamo zasičenosti. V zadnjih dveh letih je rast uporabnikov počasnejša, tržni deleži operaterjev so zelo stabilni, izstopa visok delež Mobitela. Agencija je vplivala na uvedbo asimetričnega modela medoperaterskih cen z visoko stopnjo asimetrije (60 odstotkov, op. p.), kar daleč presega povprečje EU, ki znaša 20 odstotkov in odraža visoke razlike v tržnih deležih. Asimetrične cene naj bi pomagale manjšemu operaterju, da zniža cene klicev v veliko omrežje, kar posledično vpliva na nižanje tudi ostalih maloprodajnih cen za klice v ali izven omrežja. Omenjeni ukrepi so že privedli do izboljšanja razmerij maloprodajnih cen, oziroma do izenačitve cen v primeru predplačniških paketov.

Sliši se idilično, a vendar je nezadovoljstva na trgu veliko. Simobil še vedno ne posluje pozitivno, saga tretjega mobilnega operaterja Vege se še vleče …

Vsak se kdaj pogleda v ogledalo. Če se je agencija prepočasi odzivala, ni prepoznala problemov na drobnoprodajnem trgu – mora za to prevzeti odgovornost. Prepričan sem, da si tudi operaterji zastavljajo samokritična vprašanja.

Samokritičnost je sicer pohvalna, vseeno pa me zanimajo vaši prihodnji koraki.

Naš prvi ukrep je bila priprava nove metodologije štetja uporabnikov, ki jo bomo natančneje predstavili junija. Vesel sem tudi izenačitve cen med predplačniki in doseganje zelo visoke asimetrije med naročniki.

Spremembe načina štetja uporabnikov? Ali to pomeni več preglednosti nad podatki operaterjev?

Reciva, da se bo penetracija nekoliko zmanjšala.

To lahko pomeni le, da ste zaostrili merila, kdo lahko velja za aktivnega uporabnika.

Da.

Kaj je prinesla asimetrija na slovenski mobilni trg poleg tega, da Simobil nekoliko laže posluje?

Asimetrija naj bi Simobilu prinesla povečanje naročniške baze. Trendi, ki jih spremljamo, so dobri.

Kdaj lahko pričakujemo drugi razpis za umts? Je Apek že opravila svoj del nalog?

Razpis bo pripravil direktorat, ne agencija. Spekter je na voljo, sam si želim čimprejšnje podelitve frekvenc. Dvomim, da si lahko kdo privošči izgradnjo novega omrežja, zato se zavzemam za souporabo omrežij. Mislim, da ne bi bilo smiselno imeti dve taki omrežji, saj bi bili premalo izrabljeni. Tudi na tem področju bomo morali poskrbeti za cene najema ali gostovanja, ki bodo alternativnemu ponudniku storitev omogočile obstanek.

Kaj menite o preštevilčenju in prenosljivosti številk? Gre le za izpolnjevanje evropskih zahtev ali bo prinesel ukrep kake konkretne koristi?

Bruselj vztraja, da moramo preštevilčenje izvesti do konca leta. Eden glavnih očitkov komisarke Redingove je bil, da so evropske države premalo zagrete prav pri zagotavljanju prenosljivosti številk. Strinjam se, da lahko ta ukrep veliko prispeva k svobodi uporabnika, žal pa je praksa pokazala, da je prehodov uporabnikov zaradi prenosljivosti številk zelo malo. Mi smo sicer pripravili splošni akt za preštevilčenje, nismo pa še odgovorili na vprašanje, kdo bo skrbnik skupne številčne zbirke.

Kateri ukrepi bi po vašem mnenju resneje vplivali na trg mobilne telefonije? Uskladitev cen on- in off-net?

Agencija bo v sklopu tržnih analiz določila obveznosti, ki bodo izboljšale konkurenčne razmere na trgu dostopa in trgu zaključevanju govornih klicev v posamičnih mobilnih telefonskih omrežjih. Izboljšati bomo morali pogoje za nove vstopnike – ponudnike storitev, ki nimajo lastnega dostopa do mobilnega omrežja. Na trgu zaključevanja klicev pa se bomo prizadevali za postavitev enotnih cen v posamičnih omrežjih, kar bo vplivalo tudi na zniževanje cen zaključevanja klicev iz fiksnih omrežij.

Se tudi vi pridružujete vsesplošni oceni, da so za neuspeh Vege krive le njene poslovne odločitve?

Primer Vege ne rešujemo na Apeku, zato ne bi bilo korektno, če bi v imenu agencije komentiral primer. Menim pa, da ima Vega dve možnosti – umik iz trga ali ponovno rojstvo. Sam upam, da se bodo odločili za slednje, s prenovljeno in bistveno sodobnejšo ponudbo. Sicer pa Vega gotovo ne potrebuje novih predlogov.

Kakšna bo politika Apeka glede novih tehnologij, predvsem brezžičnih širokopasovnih tehnologij, optične infrastrukture, satelitskih povezav, digitalne radiodifuzije?

Agencija je pred dobrim mesecem pripravila strategijo uvajanja fiksnih brezžičnih sistemov. Verjetno bomo že letos na javnem razpisu podelili dva frekvenčna pasova za wimax. Seveda se mora tudi država odločiti, kaj želi z brezžičnimi omrežji doseči. Menim, da ne smemo pozabiti na ruralna ali manj razvita področja. Ta tehnologija je nadvse primerna za zagotavljanje širokopasovnega internetnega dostopa tudi na teh področjih.

Ste pravočasno oddali predloge frekvenc za digitalno radiodifuzijo?

Smo. Politika prehoda naj bi bila končana septembra 2005, sledi tesno obdobje do leta 2008, 2012 pa je konec analognega sveta. Agencija dejavno deluje pri pripravi politike prehoda iz analognega v digitalni način oddajanja radiodifuznih programov.

Omenili ste, da ste našli največ okostnjakov v omari, na kateri piše »radiodifuzija«. Kaj se je dogajalo na tem področju?

Na področju radiodifuzije je stanje še bistveno slabše kot pri telekomunikacijah. Že po treh mesecih dela sem bil prepričan, da bomo morali vložiti kar nekaj pobud za spremembo zakonodaje – predvsem zakona o elektronskih komunikacijah in zakona o medijih.

Zakaj? Je sedanja zakonodaja slaba ali se le ne izvaja?

Dopušča možnost manipuliranja. Agencija se hitro znajde v položaju, ko na osnovi zakonodaje ne more ustrezno ukrepati. Osebno se mi zdi, da so naloge in odgovornosti med Agencijo in Svetom za radiodifuzijo nejasne in v določenih pogledih nelogične. Na vprašanje, kakšno je stanje na področju radiodifuzije, bi moral v prvi vrsti odgovoriti Svet za radiodifuzijo.

Je to tudi posledica preteklega podeljevanja radijskih frekvenc brez jasne radiodifuzne strategije?

Tudi. Ni jasno, koliko radijskih postaj lahko deluje na nekem območju. Zato imamo kar 89 radijskih postaj, kar je za slovenski prostor problematično – tehnično in ekonomsko. Težavna so tudi usklajevanja s sosedi, saj Italija tolerira piratske radijske postaje na meji, čeprav jim tedensko pošiljamo pritožbe.

Boste z novim statutom področje radiodifuzije kaj drugače organizirali?

V novem statutu smo namesto radiodifuzije uporabili izraz radiokomunikacije saj radiodifuzija pokriva le del radiofrekvenčnega spektra, celotnemu področju pa želim dati večjo težo.

Zakaj spreminjate statut Apeka?

Statut je treba uskladiti z zadnjo veljavno zakonodajo, predvsem zakonom o elektronskih komunikacijah in zakonom o medijih. Bistvena sprememba novega statuta je, da ustanovitelj Agencije (država) imenuje le direktorja Agencije in ne več namestnikov, ki jih po novem imenuje direktor. Na spremembo lahko gledamo tudi kot zmanjševanje vpliva ustanovitelja na delo Agencije.

Kako komentirate očitke nekdanjega ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja in nekdanjega sekretarja Tomaža Kalina, da lahko član nadzornega sveta Telekoma Matjaž Janša vpliva tudi na delovanje regulatorja? Se strinjate s takimi kadrovskimi potezami države?

V mojih treh mesecih me ni iz vlade še nihče klical, z resornim ministrom še nisva spregovorila besede, z direktoratom pa se pogosto niti ne strinjamo. Mnenj in komentarjev bivšega ministra in sekretarja ne razumem. Nenavadna se mi zdi tudi očitna povezanost sedanje vlade v senci z nekaterimi uslužbenci agencije, zato se zdi, da je bilo sodelovanje med agencijo in politiko močnejše kot želijo priznati.

Kaj je v teh treh mesecih naredil Nikolaj Simič, uradno zaposlen kot svetovalec?

Nerad komentiram delo posameznih zaposlenih. Povem lahko le, da od njih pričakujem bistveno več opravljenega dela. Vodje področij in namestniki direktorja morajo biti tudi dobri organizatorji dela, tega pa v preteklosti ni bilo. Pričakoval sem več skupinskega dela, našel pa ogromno vrtičkov, tudi privoščljivosti ob neuspehih.

Koliko resnih operaterjev lahko sploh obstane v Sloveniji?

Resen operater je zame tisti operater, ki investira. Če sprašujete, kdo lahko konkurira državnim telekomunikacijskim podjetjem, je takih operaterjev malo. Dva, morda trije. Operaterjev, ki bi lahko ponujali določene nišne ali dodatne storitve, je lahko deset ali dvajset. Pričakujem pa, da se bodo začeli operaterji na posameznih področjih poslovno intenzivneje povezovati.