Žiga Turk, predsednik NS Telekoma Slovenije

Žiga Turk je redni profesor za gradbeno informatiko in dokumentacijo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter predstojnik katedre za gradbeno informatiko.

Ker mu je začelo v tehničnoakademski sferi zmanjkovati izzivov, se je dejavneje posvetil mehkim družbenim vedam, ki zadišijo tudi po politiki. Tako je postal član vladnega strateškega sveta za kulturo, znanost in izobraževanje ter predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije. Tam je ostal do leta 2007, ko je postal minister za razvoj v Vladi republike Slovenije, novembra 2008 pa je postal generalni sekretar Skupine za razmislek o prihodnosti Evropske Unije.

Intervju je nastal v času, ko je bil Turk predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Prva objava: Delo FT, 13. november 2006, foto Igor Zaplatil

Glavno gonilo razvoja telekomunikacij postaja zabava

Profesorja Žigo Turka lahko njegovi študenti včasih vidijo s pravim kavbojskim klobukom. Pojasni, da so široki krajci odlična zaščita očal pred drobnim pršenjem jesenskega dežja. Vprašanja, ali mu ta klobuk pomaga tudi pri nadzorovanju podjetja, ki včasih deluje precej »kavbojsko«, raje nismo zastavili, saj se mora kot predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije ukvarjati z resnejšimi vprašanji. Telekomove delnice so začele kotirati na Ljubljanski borzi, usoda hčerinskih podjetij (predvsemMobitela in Siola) je nedorečena, nekoč trdno moralo zaposlenih pa načenjajo kadrovske menjave in vse glasnejše govorice o odpuščanjih.

Zakaj še niste objavili polletnih rezultatov poslovanja?

Ker niso bili pripravljeni po borznih pravilih. Lanski polletni rezultati so bili objavljeni v drugačni obliki, zato bi jih lahko vlagatelji napačno razumeli. Novembra bomo objavili devetmesečne rezultate.

Ali drži, da ste se z Abanko dogovorili za vzdrževanje tečaja na 70.000 tolarjih? S kakšnim namenom?

Na ljubljanski borzi delnice dostikrat niso zelo likvidne, zato smo se odločili za vzdrževalca likvidnosti. Nič ne vem, da bi bila dogovorjena kaka vrednost. Če se bo izkazalo, da delnica na ljubljanski borzi ne pritegne dovolj tujih investitorjev, bomo razmislili, ali naj jo uvrstimo tudi na tujo borzo, denimo Londonsko ali Dunajsko.

Kako to, da kot predsednik NS nimate nobene Telekomove delnice?

Na sivem trgu se mi ni ljubilo kupovati. Od vstopa na borzo, ko bi to lahko počel transparentno, pa tega ne smem, ker poznam polletne rezultate in bi kupoval na podlagi notranjih informacij.

Tudi predsednik uprave Bojan Dremelj nima Telekomovih delnic.

Tega ne vem. Nekateri drugi člani uprave jih imajo. Sam se zavzemam, da bi upravi in zaposlenim omogočili opcijski nakup delnic kot obliko nagrajevanja in motiviranja.

Boste na nakup delnic raje še malo počakali?

Od sejnin mi denar za nakup delnic vsekakor ne ostaja. Zadovoljen sem, da delnica le malo niha, sicer pa na ceno Telekomove delnice najbolj vplivajo govorice o privatizaciji oziroma prodaji, poslovni rezultati, pa tudi ukrepi regulatorja.

Ste zdaj zadovoljni s komunikacijo med NS in hčerinskimi podjetji? Glede na to, da je bila slabo obveščanje nadzornikov med razlogi za razrešitev nekdanjega direktorja Mobitela, Antona Majzlja.

Eden od razlogov je bilo pomanjkljivo obveščanje NS Mobitela, ne toliko sodelovanje z NS krovnega podjetja. Drugi razlogi si bili različni pogledi na sodelovanje v skupini. Nadzorni svet Telekoma mora v prihodnje nadzorovati celo skupino in ne sme dovoliti nastajanja avtonomnih otokov, nad katerimi ima lastnik samo zelo posreden vpliv.

Kako temeljito ste oklestili število individualnih in svetovalnih pogodb na Mobitelu?

Število se je drastično zmanjšalo, predvsem pri svetovalcih.

Od več kot petdeset na okrog dvajset?

Nekaj takega.

Se je na Telekomu po menjavah v vrhu podjetja spremenilo še kaj drugega kot to, da so se začeli s Telekomom okoriščati drugi dobavitelji, politiki, oglaševalske agencije …?
Upam, da kupčije sklepamo odprto, in se zdaj, kot pravite, s Telekomom ne okoriščajo vsi mogoči.

Ste zadovoljni s preglednostjo poslovanja? Predvsem pri nabavah?

Stroški in marže se znižujejo, dosegamo popuste, za večje posle iščemo več ponudb. Telekomov pravilnik o investicijah bodo po novem smiselno uporabljali tudi na Mobitelu.

Imate kot nadzornik kake načelne pomisleke do tako močne prisotnosti nekdanjih Iskratelovih kadrov v samem vrhu podjetja? Iskratel je navsezadnje velik Telekomov dobavitelj.

Nimam zadržkov. Ker pa smo tudi nadzorniki ugotovili to prisotnost, smo na Iskratel občutljivi in vsako pogodbo z njimi še natančneje pregledamo.

V gradivu, ki ste ga pripravili ob uvrstitvi na borzo, med drugim piše, da imate na Telekomu 500 Oraclovih strežniških licenc. Ali ima vsak peti zaposleni svoj strežnik?

Ne poznam podrobnosti o tem nakupu.

Čeprav posamezna strežniška licenca stane vsaj 15.000 dolarjev in je bila končna vrednost naročila višja od 300 milijonov tolarjev – za kar je potrebno soglasje NS? Poleg tega so bile licence kupljene pri podjetju Marand in ne neposredno pri Oraclu.

Strinjam se, da je 500 strežniških licenc preveč. Morda gre le za število delovnih mest, od koder uporabniki dostopajo do Oraclovih podatkovnih zbirk. Ne vem, kakšne licence so to. Marand je zastopnik za Oracle, hkrati so nam postavili tudi precej poslovnih rešitev. Verjetno so bile licence kupljene v okviru teh rešitev.

Na katerih segmentih skupina Telekom še raste? So vaši dobri poslovni rezultati posledica višje rasti ali predvsem optimalizacije stroškov?

Največ rasti je na veleprodaji operaterskih storitev, povečuje se število uporabnikov interneta in televizije. Na televizijskem trgu imamo še veliko prostora, saj smo šele na začetku in v primerjavi s kabelskimi operaterji nimamo znatnejšega tržnega deleža. Ko bo televizija postala internetni terminal in bomo znali izrabiti dvosmerno komunikacijo med televizijskimi gledalci, bo začela spodbujati tudi prodajo vedno hitrejših in dražjih povezav DSL.

Kakšen je danes pomen tradicionalnega fiksnega telekomunikacijskega operaterja, kot je Telekom Slovenije?

Fiksni operater poskrbi za prenos podatkovnih paketkov. To mora početi čim ceneje, hitreje, zanesljiveje in učinkoviteje. Brez zanesljivega prometa podatkov ni informacijske družbe.

Bo Telekom ostal predvsem skrbnik omrežja in prenašalec podatkov? Tuji telekomi se hočejo na vsak način prikazati kot storitvena podjetja.

Včasih je telekom postavil telefonsko omrežje in prenašal govor po telefonskih žicah. Njegova veriga dodane vrednosti – žice, prenos glasu, telefonski aparati – je bila tesno povezana in združena v enem podjetju. Danes infrastruktura več ne določa vsebine ali storitve. Po Telekomovih informacijskih kanalih – kablih, optičnih vlaknih in brezžičnih omrežjih – se lahko pretakajo zelo različne vsebine: pošta, spletene strani, telefonija, filmi, igre … Veriga vrednosti je fragmentirana, kar je značilno za telekome druge generacije. Glavno gonilo razvoja telekomunikacij postaja zabava. Telekom Slovenije se ne sme več zadovoljiti samo z zagotavljanjem povezav, ampak mora poiskati nove tržne priložnosti na področju vsebin in storitev.

Ali lahko Telekom postane ponudnik vsebin? Telekomi namreč niso produkcijske hiše.

Telekomi so infrastrukturna, distribucijska podjetja. Vsebin verjetno ne bodo producirali, zagotovo pa jih bodo posredovali skozi svoje kanale.

Kljub temu se nočete odreči lastni produkciji vsebin, saj razmišljate o ustanovitvi posebnega podjetja, ki bi se ukvarjalo prav z vsebinami. Sestavili naj bi ga iz delov Siola, Avtente in Planeta 9.

Siol vzdržuje en portal, Mobitel drugega, oba portala nagovarjata podobno skupino uporabnikov, ponujata podobne vsebine, zato bi bilo njuno združevanje logično. Majhno in dinamično podjetje v okviru skupine bo moralo najti način, da ustvari kako dodano vrednost, sicer ga ne bomo potrebovali.

Kakšna je za Telekom dodana vrednost teh vsebin? Vam prinašajo nove uporabnike, povečujejo zvestobo starih, izboljšujejo povprečne prihodke na uporabnika?

Izkušnje tujih telekomov kažejo, da so uporabniki pripravljeni gledati tudi videoposnetke na mobilnem telefonu, če jim ponudiš prave vsebine. Na avtobusu, v restavraciji, med čakanjem na vlak, IP je killer aplikacija za omrežja 3G.

Je to pričakovanje v Sloveniji realno? Kaj na Telekomu veste o medijskih navadah Slovencev, na kateri del njihovega vsakdanjika merite s temi storitvami?

Kolikor vem, so na Mobitelu naročili tudi študije medijskih navad. Res pa je bilo doslej v ospredju spodbujanje tehnologije. O konkretnih poslovnih modelih, kaj bi se dalo prodati in komu, doslej niso dovolj razmišljali. Na srečo je rast uporabnikov pokrivala Mobitelove tehnološke velikopoteznosti. Kljub temu so na Mobitelu našli kar nekaj zlatih zrn.

Na področju razvoja vsebin velja učinek šibrovke – ustreliš in upaš, da bo kak odstotek šiber zadel tarčo. Koliko takih šiber je v Telekomovih nabojih, glede na to, da se veliko govori o racionalizaciji poslovanja, manjšanju naložb?

Težko odgovorim, saj naših načrtov ne morem razlagati tekmecem.

Na spletnih forumih uporabniki pogosto kritizirajo Siol, da oglašuje storitve, ki jih v praksi ne more ponuditi. Lahko poveste, koliko je neuspešnih poizvedb?

Število njihovih naročnikov strmo narašča, res pa trenutno ne morejo ustreči vsem poizvedbam. Mislim, da približno deset do 20 odstotkov uporabnikov ne more dobiti priključka ali želene hitrosti interneta. To je preveč, zato smo na NS že odobrili naložbe za povečanje zmogljivosti omrežja.

Kako bo na razvoj novih storitev vplivala uvedba enotirnega sistema vodenja? Ta ureditev bo precej povečala vpliv predsednika uprave Bojana Dremlja, ki ne velja za vizionarja.

Ne morem komentirati njegovega vizionarstva, menim pa, da predsednik uprave ne sme imeti glave previsoko v oblakih. Bojan Dremelj zna zbrati ekipo, ki naredi rezultate. Strinjam pa se, da mora biti kak vizionar visoko v hierarhiji telekomunikacijskega podjetja.

Bo to nov direktor Mobitela?

Upam, da bo novi direktor Mobitela vrhunski strokovnjak, ki bo prinesel svež veter in spet veliko željo po tekmovalnosti v to podjetje.

Bo poznavanje telekomunikacij pomemben dejavnik pri izbiri?

Pogovori s kandidatom še niso zaključeni. Je pa področje telekomunikacij in računalništva zelo tesno povezano.

Tudi direktorja prodaje in marketinga Mobitel še nima, čeprav naj bi ga po besedah predsednika uprave zelo prizadevno iskali.

Novi direktor Mobitela mora imeti priložnost izbrati svojo ekipo.

Kako bo enotirni sistem vodenja vplival na samostojnost hčerinskih podjetij?

Mobitelu želimo zagotoviti zadostno avtonomijo, da bo lahko ostal hitrejši, ustvarjalnejši in bolj tekmovalen kot mati – ne glede na sistem. Hočemo pa preprečiti podvajanje funkcij in storitev znotraj skupine, zagotoviti sinergije in zmanjševati stroške.

Pregled pogodb na Mobitelu je menda pokazal, da kar nekaj zaposlenih nima ustrezne izobrazbe za delovna mesta, ki jih zasedajo.

Na NS se s kadrovsko politiko formalno ne ukvarjamo.

Pa z razpoloženjem med zaposlenimi? Predvsem na Mobitelu se zdi, da je med zaposlenimi več apatije in manj zagnanosti kot prej?

Eno so govorice, drugo izmerjena dejstva. Ozračje v podjetju jemljemo zelo resno in ga sproti merimo. Številke pa ne potrjujejo govoric, da bi se klima slabšala, tudi moji osebni stiki z nekaterimi zaposlenimi ne potrjujejo vaših podatkov.

Zakaj so iz Mobitela odšli Aljoša Pečan Gruden, Lara Ham, Uroš Marolt, Tomaž Menih, Borut Likar, Robert Rožič in nekateri drugi vidnejši mobitelovci?

Nekateri so odšli, drugi prihajajo. Skupina Telekom postaja informacijsko podjetje, v tej panogi pa je pretok kadrov zelo velik. Dobri kadri bodo vedno iskali nove izzive tudi kje drugje.

Dolgo je veljalo, da so podjetja v skupini Telekom zelo zanimiva za strokovnjake, zato je bila lojalnost zaposlenih nadpovprečno visoka. Zdaj menda iščejo službe drugje. Ste prepričani, da odhodi teh kadrov ne opozarjajo na slabšanje delovnih razmer?

Ne, prepričan sem, da je skupina Telekom še vedno največji izziv za najboljše kadre. Strinjam pa se, da moramo izboljšati sistem nagrajevanja. Resno razmišljamo o nagrajevanju z opcijami.

Zakaj se na Telekomu tako zlahka odrekate telefonskim priključkom, ki pomenijo vašo najpomembnejšo vstopno točko v gospodinjstva? Te priključke je bistveno ceneje obdržati, kot jih pridobiti.

Ne odrekamo se zlahka. Tega problema se dobro zavedamo, zato so ukrepi za povečevanje zvestobe uporabnikov zelo pomembni.

In vendar je Telekom skorajda prisilil uporabnike, ki so se odločili za konkurenčnega telekomunikacijskega operaterja T-2, da so morali vrniti telefonske priključke. V nasprotnem primeru priklop skoraj ni bil mogoč.

Na Telekomu ne moremo vplivati na regulatorno okolje. Sicer pa ne kaže, da bodo klasični telefonski priključki v prihodnosti tudi ostali glavni vir prihodka telekomov.

Če se odrečete telefonskemu priključku, ima parico v najemu konkurenca.

Torej moramo na tej parici ponuditi kakovostnejšo storitev kot konkurenca. Zmanjšanje števila uporabnikov na Telekomu in Mobitelu je manjše od načrtovanega.

Na Mobitelu ste po naših podatkih izgubili približno 30.000 uporabnikov.

Ponavljam: skupno število Mobitelovih uporabnikov je nad pričakovanji in še raste. Zadnji Mobitelovi oglasi poudarjajo tehnologije in storitve, ki so že dolgo v ponudbi.

Ker manjka pravih novosti?

Mogoče se o teh novostih samo ne govori veliko.

Ali že veste, kateri razvojni projekti bodo sploh ostali? Prihodnost sistema za mobilno plačevanje Moneta je še vedno negotova.

Monetina prihodnost je odvisna od tega, ali bodo tujci v Sloveniji lahko plačevali z Moneto in kaj bomo lahko z njo v tujini počeli mi. Če nam uspe Moneto mednarodno uveljaviti, bi bilo čudovito.

Ali v skupini Telekom trenutno razvijate še kak projekt, ki ima vsaj teoretično možnost prodora na tuje trge?

V Sloveniji je veliko znanja. Nekatera podjetja, denimo Telekom in Iskratel, bi znala skupaj z univerzo in manjšimi tehnološkimi partnerji razviti marsikaj zanimivega za tuje trge.

Govorite v pogojniku.

Iskratelovi izdelki niso v pogojniku. Tudi Mobitelova rešitev za mobilne portale Planet ni v pogojniku. Moram pa samokritično priznati, da kar nekaj hišnih rešitev trpi za klasično telekomovsko težavo, da je bilo treba vse za vsako ceno razviti v lastni hiši.

Mobitel je za prvo licenco UMTS plačal 21 milijard tolarjev, za drugo licenco pa je država pred kratkim zahtevala le 1,5 milijarde tolarjev. Že veste, kako boste upravičili skoraj 20 milijard razlike?

Obstaja nevarnost, da bo treba neamortizirani del te licence odpisati. Ta dogodek ima lahko pomemben vpliv na številke v letnih poslovnih rezultatih, na realno oceno vrednosti podjetja ali delnice pa med poznavalci ne bi smel vplivati.

Predsednik uprave Bojan Dremelj nam je poleti samozavestno zatrdil, da je njegovo pomanjkanje časa edini Telekomov tekmec. Se tudi vi ne bojite zunanjih tekmecev?

No, tudi jaz nimam veliko časa (smeh). Najbolj se bojim tega, da bi Telekom začel teči z napačno hitrostjo, da ne bi v pravem trenutku uvajal novih tehnologij in storitev.

Vseeno se zdi, da podjetjema Gratel in T-2 prepuščate taktično prednost pri izgradnji optičnega omrežja.

Telekom ima dostop do skoraj vsakega slovenskega gospodinjstva. Verjamemo, da bo mogoče po našem bakru ponuditi vse, kar potrebuje povprečno slovensko gospodinjstvo: signal za dva televizijska sprejemnika HDTV, internet in telefonijo. Konkurenca nima lastne infrastrukture, zato postavlja novo. Pri tem ji pomaga določen del evropske zakonodaje in neposrečene odločitve mestnih oblasti, ki dovolijo razmeroma nekakovostno prekopavati cele mestne četrti. Najbolj pa obžalujem, da mesta ob izdaji dovoljenj niso pomislila, da bi zraven polagala še mestno optično infrastrukturo, za kar so se odločili na Dunaju. Prav tako ne drži, da Telekom ne napeljuje optike, vendar na to ne opozarjajo razkopane ulice.

Lani se je Telekom zunajsodno poravnal s podjetjem Medinet. Neuradno ste jim plačali skoraj 300 milijonov tolarjev. Boste podobno razrešili tudi druge tožbe proti Telekomu, ki se še vlečejo?

Očitno so naši odvetniki ugotovili, da je poravnava v tej višini smiselna. Telekom se je v svoji zgodovini zagotovo kdaj obnašal kot monopolist in je morda neprimerno izkoristil svojo velikost. To morajo ugotoviti sodišča. Vendar pa kultura monopolista v Telekomu ne obstaja več.

Se o nakupu gibraltarskega Gibtelekoma še vedno – pogovarjate?

Z Gibtelekomom se pogajamo, operaciji v Makedoniji in na Kosovu pa že dajeta rezultate. Naša širitev v tujino še ni končana, saj iščemo kakovostne priložnosti na področju jugovzhodnega Balkana.

Kakšna bosta Telekom in Mobitel čez dve leti?

Ostala bosta prva, čeprav ne bosta obdržala sedanjih tržnih deležev. Pričakujem, da bosta podjetji drago prodali vsak odstotek tržnega deleža. Upam tudi, da bodo najboljše in najzahtevnejše stranke ostale na Telekomu.

Kakšne razlike bodo opazili njuni uporabniki?

Ena položnica za vse komunikacijske storitve. Večje spremembe bodo opazili poslovni uporabniki, saj bomo zaokrožili ponudbo žične in brezžične telefonije, varnostno hrambo podatkov, virtualna privatna omrežja, gostovanja, najem strežnikov, procesorske moči in s tem povezane storitve.

Kdo bo njegov lastnik?

Ne morem napovedati. Upam pa, da bodo solastniki vlagatelji v telekomunikacijsko omrežje.

Kakšna bo prihodnja politika Telekoma do navideznih operaterjev mobilne telefonije (MVNO)? Nad podpisom pogodbe s Tuš Mobilom niste bili navdušeni, Mercator ste prepustili Simobilu.

Poznam govorice, da Mobitel ni naredil dovolj, da bi Mercatorju ponudil svoje storitve. Vendar pa menim, da MVNO niso več tako dober posel kot nekoč. Brez lastne infrastrukture se težko ukvarjate s telekomunikacijami – tudi če imate odlične storitve in premišljen poslovni model.

Pred kratkim se je vodstvo Telekoma zelo odločno odzvalo na govorice o napovedanem odpuščanju v skupini. Ste prepričani, da vas ne bo prej ali slej zajel val odpuščanj v telekomunikacijski industriji, ki lomasti po Evropi?

Telekom se nenehno primerja z evropskimi telekomi. Kot predstavnike lastnikov nas seveda najbolj zanima učinkovitost poslovanja, kamor spada tudi zniževanje stroškov dela. Tehnologija se namreč spreminja, za enako delo je potrebnih vse manj ljudi. Sam menim, da je na dolgi rok zelo pomembna predvsem sestava zaposlenih. En človek s tipkovnico lahko opravi več kot nekaj ljudi z lopato ali izvijačem.

Največ lopat je v vašem hčerinskem gradbenem podjetju GVO. Ali še razmišljate o prodaji tega podjetja?

Razmišljamo, ali visokotehnološko podjetje potrebuje lastnega izvajalca gradbenih del in ali tako podjetje po svoji kulturi spada v skupino. Največ je odvisno od njihovih rezultatov. Če bo konkurenčen, ga ne bomo prodajali.

Ste kot predsednik NS zavarovani za osebno odgovornost?

Nisem. Delam po svoji vesti, upam da ne neumnosti. Prihodki nadzorniškega posla so nesorazmerni s tveganji in ne bi mogli pokriti stroškov zavarovanja.