Mobilniki in spletna podjetja prevzemajo fotografijo

Proizvajalci fotografske opreme bodo letos po napovedih prodali manj kot sto milijonov kosov digitalnih fotoaparatov. Samo pri Applu nameravajo prodati 80 milijonov kosov nove telefonske šestice že v prvem četrtletju, vsi iphoni pa imajo vgrajene zelo solidne fotografske kamere. Kakšna bo ekonomika fotografske industrije po prevladi mobilnikov?

Prva objava: Delo Infoteh, 23. avgust 2014

Ekonomika fotografije je bila sprva zelo preprosta. Od fotografije je živel fotografski obrtnik, večinoma portretist, ki je svojo veščino ponujal premožnim meščanom. Pravih proizvajalcev fotografskih aparatov, objektivov in filmov še ni bilo, saj so si fotografi pogosto sami izdelovali opremo ali jo naročali pri drugih obrtnikih.

Začetek fotografske industrije je naznanil šele prodajni slogan ameriškega Kodaka, ki je na začetku dvajsetega stoletja predstavil preprosto in poceni fotografsko škatlico s filmom (»brownie«) ter jo pospremil z besedami: vi samo pritisnite na sprožilec, mi poskrbimo za vse ostalo. Fotografski obrtniki so ostali, vendar so veliko večino prihodkov že ustvarili proizvajalci kamer in filmov ter ponudniki fotografskih povečav.

Sredi dvajsetega stoletja se je fotografski trg izjemno povečal. Časopisi in revije so potrebovali vse več slikovnega gradiva. Nastajale so velike agencije in razvijali so se novi fotografski poklici, specializirani za različne fotografske zvrsti – modo, arhitekturo, tehniko in fotožurnalizem. Proizvajalci opreme in storitev (fotografski studii in laboratoriji) so vse večji delež izdelkov prodali amaterskim fotografom in družinskim uporabnikom, ki so sami beležili odraščanje otrok in druge življenjske mejnike. V osemdesetih letih je bil zahtevnejši in poklicni fotografski segment vreden samo še slabo desetino trga.

Digitalna fotografija je najprej vznemirila proizvajalce filmov in fotografske kemije ter lastnike fotostudiev, saj kupcev digitalnih fotoaparatov niso več zanimale tradicionalne fotografske storitve – razvijanje filmov in izdelava povečav. A spremembe niso čakale samo proizvajalcev, ampak tudi fotografe.

Instagramska ekonomija

Elektronsko svetlobno tipalo ni le nadomestilo filma in odpravilo potrebe po razvijanju in povečavah, temveč je spremenilo skoraj vsa področja fotografskega dela. Poznavanje orodij za digitalno postprodukcijo (photoshop, lightroom …) je postalo skoraj enako pomembno kot fotografska tehnika. Še večjo spremembo je prinesel svetovni splet, saj je uporabnikom fotoaparatov omogočil skoraj neomejene možnosti objavljanja, fotografij in spodbudil nove poslovne modele.

Spletne fotografske agencije (»stock«) so demokratizirale in globalizirale fotografski trg, a tudi bistveno znižale ceno in vrednost fotografskega dela. Ponudba fotografskih podob je bila neskončna in le redki fotografi so naročnikom še lahko zaračunali obrtniško kakovost in izkušnje. Prihodki s fotografskega trga so se preselili med ponudnike spletnih storitev, programja in računalniške opreme ter proizvajalce digitalnih fotoaparatov. Digitalni fotoaparat je postal eden najbolje prodajanih izdelkov zabavne elektronike, prodaja je po podatkih združenja CIPA leta 2008 dosegla rekordnih 120 milijonov kosov. Zaslužki proizvajalcev so bili veliki, saj jim je uspelo kupcem prodajati tudi izdelke z višjimi maržami – fotoaparate dslr in brezzrcalnike. Vendar je začela prodaja po rekordnem letu občutno padati. Ne toliko zaradi zasičenja trga in pomanjkanja večjih novosti, ampak predvsem zaradi hitrega razvoja fotoaparatov v mobilnih telefonih.

Čeprav tradicionalni proizvajalci fotoaparatov (zlasti Canon in Nikon) še danes samozavestno trdijo, da mobilniki nikoli ne bodo nadomestili »pravih fotoaparatov«, so njihova zagotovila zelo podobna prepričanju predstavnikov Kodaka, ki so še na prelomu tisočletja zatrjevali, da skromne zmogljivosti svetlobnih tipal ne morejo ogroziti njihovega filmskega imperija. Digitalni fotoaparati v začetku dvatisočih res še niso dosegali tehnične kakovosti fotografskega filma, a so fotografi na film kljub temu ujeli samo še nekaj skromnih odstotkov vseh fotografij.

Tehnična kakovost posnetka za povprečnega uporabnika digitalnega fotoaparata ni bila najbolj pomembna – podobno kot uspeha glasbenih predvajalnikov mp3 ni oviralo zgražanje avdiofilov, da je kakovost zvoka bistveno slabša kot pri laserskih ali vinilnih ploščah. Fotoaparati na zmogljivejših pametnih mobilnikih so v samo nekaj letih dohiteli ali celo prehitele običajne digitalne žepnike (denimo nokia lumia 1020). Kakovost fotografij je bila dovolj dobra za ogled na zaslonu mobilnika, objavo na družabnem omrežju ali izdelavo običajne fotografije. Novo spremembo na fotografskem trgu pa je pred dvema letoma najbolj nazorno napovedal prevzem mobilne fotografske aplikacije instagram, ki jo je za milijardo dolarjev kupil Facebook. Toliko denarja po ocenah analitikov tedaj ni bilo vredno nobeno tradicionalno fotografsko podjetje. Kljub tradiciji, blagovni znamki in milijonom prodanih naprav.

Mobilniška prevlada

Finski analitik telekomunikacijske panoge Tomi Ahonen je na svojem blogu prejšnji teden pripravil izčrpno analizo trendov v mobilniški fotografiji in ocenil, da imajo digitalni fotoaparati v globalni proizvodnji digitalnih podob vse manjši delež. Namenske naprave so zanimive samo za poklicne uporabnike in zahtevnejše ljubitelje. Ostali se skoraj ne odločajo več za menjavo starega fotoaparata z novim, ampak ga raje nadomestijo s sodobnejšim mobilnikom. To ne pomeni, da bodo namenski fotoaparati izginili, vendar čaka proizvajalce podobno nišen trg kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Ahonenova analiza za specializirana fotografska podjetja ni spodbudna. Proizvajalce fotoaparatov po dveh desetletjih rasti čaka boj za preživetje na zelo omejenem trgu, kjer zanje morda ne bo dovolj prihodkov za financiranje vse dražje tehnološke razvojne tekme. Zato se bodo podjetja verjetno povezala ali jih bodo prevzeli veliki ponudniki zabavne elektronike (Sony, Samsung …) ter ohranili samo uveljavljene blagovne znamke in podporo poklicnim uporabnikom. Novi fotografski trg, na katerem je Ahonen naštel skoraj štiri milijarde mobilniških fotoaparatov in na katerem bodo uporabniki fotografskih naprav samo letos zajeli več kot tisoč milijard podob, pa bodo prevzeli novi igralci.

Največji delež prihodkov bodo bržkone pobrali lastniki spletnih platform, družabnih omrežij in aplikacij, saj edini znajo monetizirati drobce pozornosti internetnih uporabnikov – z oglaševanjem, obdelavo uporabniških podatkov in ekonomijo (globalnega) obsega (posamični posnetki niso »vredni« skoraj nič, če jih prodajamo na agenciji stock). Ponudniki digitalnega tiska in fotografskih knjig bodo še naprej občutili pritisk proizvajalcev elektronskih tablic in večjih mobilnikov, saj velika večina digitalnih podob nikoli ne zapusti elektronskega zaslona. Še večje težave bodo imeli fotografski obrtniki, saj bodo njihovi prihodnji naročniki obkroženi z drugačno fotografsko estetiko in medijsko ponudbo kot današnji najpomembnejši odjemalci fotografskih storitev: založniki, oglaševalci, trgovci in mladoporočenci.

Kljub očitnim spremembam na fotografskem trgu fotografska podjetja ravnajo predvsem obrambno. Oklepajo se starega poslovnega modela in tržnega deleža, čeprav je digitalna ekonomija že večkrat potrdila napovedi ameriškega profesorja Claytona Christensena iz knjige Inovatorjeva dilema, da morajo podjetja včasih žrtvovati svoj najpomembnejši izdelek, če hočejo preživeti.

Največji fotografski sejem Photokina pa bo že čez manj kot mesec dni pokazal, ali so fotografski ponudniki pripravljeni na takšno žrtev.