Na lovu za poslovnimi angeli
V kleti starega bruseljskega gledališča Théâtre du Vaudeville so se med kozarci penečega vina in osamljenimi umetniškimi kipci sprehajali črno-modro-sivi odtenki poslovnih oblek. Nadobudni mladi podjetniki so navezovali stike z neznanimi sogovorniki in upali, da so svojo vizitko izročili kakemu pomembnemu upravljavcu sklada tveganega kapitala, ki jih bo čez kak teden poklical in njihovo zamisel podprl z nekaj deset tisoč evri zagonskega kapitala.
Na preži pa niso bili samo iskalci zagonskega denarja, ampak tudi vlagatelji.
Prva objava: Delo FT, 11. junij 2007, fotografija elycefeliz/FlickrCC
Podjetniki prodajajo ideje, vlagatelji iščejo uspešnice
»Mi upamo, da bomo srečali svojega poslovnega angela,« nam je povedala Cary Marsh, soustanoviteljica podjetja za internetno gostovanje videovsebin Mydeo. »Vlagatelji pa iščejo nove tehnološke uspešnice, kakršna sta bila Youtube in Myspace, s katerimi bi zaslužili na milijone dolarjev, ko bi jih prevzeli tehnološki velikani, denimo Microsoft ali Google,« se je nasmehnila uspešna mlada britanska podjetnica in se posvetila novim radovednežem. Svoje podjetje je morala tisti večer predstaviti vsaj stokrat – skupaj z preostalimi podjetnimi lovci na tvegani kapital, ki so se prejšnji teden zbrali na konferenci o vlogi tveganega kapitala pri spodbujanju tehnoloških inovacij.
Bruseljski dogodek je zelo nazorno predstavil inovacijski ekosistem, ki ima v ZDA že dolgo tradicijo, v Evropi pa šele poganja močnejše korenine. Scenarij je skoraj vedno enak. Močan sponzor – tukaj ameriški izdelovalec računalniškega programja Microsoft – priredi dogodek, povabi svoje poslovne partnerje in predstavi pomembne govornike iz sveta gospodarstva in politike.
Analitska in svetovalna hiša – tokrat Library House – predstavi najnovejšo raziskavo, v kateri analizira stanje na trgu tveganega kapitala v EU, ugotovi pomanjkljivosti in predlaga konkretne ukrepe. Med govorci se razplamti debata o ukrepih za spodbujanje inovacij, tradicionalnem evropskem zaostanku za ZDA in uresničevanju lizbonske strategije. Politiki izrazijo zaskrbljenost zaradi demografskih trendov in premajhne podjetnosti njihovih državljanov, podjetniki pa poskušajo prepričati vlagatelje, da bo prav njihova zamisel revolucionarno pretresla medijsko, farmacevtsko, računalniško ali energetsko dejavnost.
Koristi imajo vsi udeleženci: sponzor uveljavi svojo tehnologijo in poslovne interese, politiki imajo priložnost pokazati občutek za pomembne razvojne teme. Nekatere mlade zamisli najdejo bogatega sponzorja, javnost pa si laže predstavlja, kakšna bo prihodnost razvojne, izobraževalne in zaposlovalne evropolitike.
Lov na nove medije
Zasledovanje tokov tveganega kapitala je namreč zelo koristno pri napovedovanju novih tehnoloških trendov. Ekonomika tveganega kapitala je precej drugačna od drugih oblik financiranja, denimo javnih sredstev ali bančnih kreditov. Tvegani vlagatelj se zaveda, da bo velika večina projektov, v katere je vložil svoj denar, najverjetneje propadla. Hkrati pa upa, da bo z nekaj uspešnimi projekti »pokril« vse propadle naložbe in še dobro zaslužil. Zato izbira predvsem tista mlada podjetja, ki utegnejo že kmalu postati zanimive prevzemne tarče. Če hoče pravilno napovedati te prevzeme, mora zelo dobro poznati politiko velikih korporacij in spremljati, v katere panoge se bo čez nekaj let selil razvojni denar. Podatek, kam v nekem obdobju vlagajo skladi tveganega kapitala, je lahko zanimiv tudi za inovatorje in pisce nacionalnih gospodarskih strategij, saj nakazuje, katere inovativne zamisli bo mogoče prodati ali jih spraviti na trg.
»V zadnjih dveh letih se vse vrti okrog novih medijev,« je prepričan Roger Walton, predstavnik novomedijskega podjetja Skinkers. »Količina digitalnih vsebin nenehno narašča in postaja neobvladljiva. Na trgu je vse več telekomunikacijskih naprav, tradicionalni mediji se morajo spremeniti, zato kupcev za dobre zamisli ne manjka. Najbolj zanimiva so medijska podjetja, telekomunikacijski operaterji in velike svetovne korporacije, ki poskušajo urediti notranje komuniciranje ter izrabiti nove oglaševalske kanale,« je pojasnil Walton.
Njegove ugotovitve so nam potrdili tudi analitiki Library Housa in nekateri vlagateljski sogovorniki, saj se skladi tveganega kapitala na področju informacijske tehnologije najbolj zanimajo prav za računalniško programje. Novomedijskim zamislim – internetnemu videu, novičarskim agregatorjem, osebnim organizatorjem in lokacijskim storitvam – sledijo najrazličnejše storitve za mobilne naprave in interaktivno oglaševanje. Zanimive so tudi inovacije v poslovni informatiki, robotiki in senzorski tehnologiji, med drugimi panogami pa izstopajo še energetika (predvsem sistemi za varčno izrabo energije), zdravstvo, razvoj novih materialov in družbene vede.
Med zasebnim pohlepom in javnim interesom
Kljub temu je treba ohraniti pri prerokovanju inovativnih trendov iz gibanja tveganega kapitala tudi nekaj previdnosti. »Če vidite, da v neki ulici delujejo trije lokali in imajo vsi veliko gostov, potem se vam morda splača premisliti o odprtju četrtega lokala, ne pa za vsako ceno iskati nekaj novega in izvirnega,« nam je razložil nekdanji tvegani vlagatelj in predstavnik podjetja Zebtab Richard Edwards. Čeprav skladi tveganega kapitala podprejo marsikatero zares inovativno zamisel, so njihovi interesi samo poslovne narave. Zato se pogosto raje odločijo za manj privlačno, ampak tržno zanimivejše podjetje, meni Edwards in dodaja, da tveganega kapitalista javni interes pač ne zanima.
Skladi tveganega kapitala so zato zelo pomemben dejavnik inovacijskega okolja in koristen vir dodatnega financiranja, ne morejo pa nadomestiti vloge državne razvojne politike. Tega dejstva se dobro zavedajo nekatere evropske države, predvsem Finska, Irska, Velika Britanija in Danska, ki so razvile izpopolnjen sistem javnega sofinanciranja mladih inovativnih podjetij. Do teh sredstev so upravičena podjetja, ki niso le tržno zanimiva, ampak pomenijo pomembne sestavine nacionalnih strategij (izobraževanja, skrbi za starejše, varovanja okolja in učinkovitejšega delovanja javne uprave …), naloga javnih skladov pa je predvsem odpravljanje »napake trga«, ki jo povzroča premajhno zanimanje zasebnega kapitala za tržno nezanimive, a družbeno koristne projekte.
***
Ker je direktor Slovenskega podjetniškega sklada Boris Pfeifer pred kratkim napovedal ustanovitev javnega sklada tveganega kapitala, vrednega 36 milijonov evrov, vlada pa je potrdila zakon o družbah tveganega kapitala, bo zelo zanimivo videti, kako se bo na tem področju znašla Slovenija. Podatek, v katere panoge in podjetja bodo pripravljeni vlagati zasebni slovenski tvegani kapitalisti, bo za državo in raziskovalce zelo zgovoren. Upravljavci javnega sklada bodo morali prvič izdelati jasna merila za sofinanciranje razvojnih projektov in merjenje učinkovitosti teh naložb. Raziskovalci na univerzah bodo lahko v praksi ugotovili, kolikšna je tržna vrednost njihovih zamisli, skrivanje državnih funkcionarjev za meglenimi vladnimi reformami pa bo morda postalo še za odtenek bolj prozorno.