»Neumni« izdelki bodo vse redkejši

Na glavi imate očala za virtualno resničnost. Pred sabo opazujete ameriški Veliki kanjon, čez katerega je napeta dolga vrv. Demonstrator vas spodbuja, da stopite naprej in se sprehodite po vrvi na drugo stran. Toda več kot tretjina udeležencev ni zmogla narediti takega koraka, čeprav so vedeli, da ne morejo omahniti v prepad. Njihovo telo se je nagonsko uprlo nevarnosti, ki jo je videlo pred seboj.

Prva objava: Nedelo, 31. december 2016

Podobne predstavitve virtualne resničnosti so bile v zadnjih nekaj letih pogosta popest­ritev tehnoloških konferenc. Predstavniki tehnoloških podjetij so hoteli pokazati, da virtualna resničnost ne bo več dolgo omejena na raziskovalne laboratorije ali futuristične filme, saj si je razmeroma prepričljiv prostorski video mogoče ogledati že s poceni očali in zmogljivim pametnim mobilnikom. Za ponudnike vsebin, lastnike družabnih omrežij in oglaševalce je uporaba virtualne resničnosti zelo vabljiva, kajti omogoča veliko bolj doživeto izkušnjo kot običajni videoposnetki. Tudi zato, ker jo človeški možgani veliko teže ločijo od dejanske resničnosti in se nanjo zelo realno odzivajo – kar je pokazal poskus z virtualnim vrvohodenjem nad prepadom.

Prepričljivost virtualne resničnosti je za industrijo vsebine zelo pomembna, tekma za pozornost uporabnikov je namreč vse ostrejša. Na zaslonu mobilnika ali računalnika se vsakih nekaj sekund pokaže nova informacija, ki jo izbirajo računalniški algoritmi: nov tvit, zapis na profilu facebooka, kratko sporočilo, video na snapchatu ali potrditev zmenka na tinderju. Ponudniki bodo zato v prihodnjem letu stavili predvsem na širjenje ponudbe virtualnih vsebin in živih pretočnih videoposnetkov, ki omogočajo neposredno spremljanje vznemirljivih dogodkov – denimo virtualno obiskovanje koncertov in športnih dogodkov ali sprehod po prizorišču terorističnega napada. Računajo, da bodo s takšnimi vsebinami precej podaljšali čas, ki so ga uporabniki pripravljeni preživeti na njihovih platformah.

Služabniki ali prijatelji

Za takšno podaljševanje časa bodo poskrbeli tudi računalniški algoritmi. Med nedavno predsedniško tekmo v ZDA so medijski komentatorji opozorili, da so se po družabnih omrežjih izjemno hitro širile izmiš­ljene, neresnične in lažne novice. Uporabniki so jih delili pogosteje kot preverjena medijska poročila, saj so nagovarjale vse tisto, kar so hoteli slišati: politična prepričanja in čustva.

Tabloidi in populistični politiki iščejo pozornost z negativnimi prožilci. Nagovarjajo jezo, strah, zavist in privoščljivost. Algoritmi na družabnih omrežjih so bolj podobni trgovcem, ki privabljajo z reklamami in utvarami potrošniškega preobilja. Uporabnikov nočejo vznemirjati, temveč jim poskušajo izpolniti vsako željo in uganiti njihov okus. Pri facebooku in drugih družabnih omrežjih zabeležijo in analizirajo vsak klik, objavo, fotografijo ali »lajk«, da lahko uporabniku prihodnjič ponudijo tisto, kar si želi. Enake politične novice, podobne glasbene posnetke ali prijatelje s primerljivimi navadami in družabno mrežo.

Takšna prijaznost zapira uporabnike v mnenjske mehurčke, kamor le redko zaidejo nasprotna stališča, dejstva ali pogledi na družbo. Programerji osebnih elektronskih pomočnikov zato ugotavljajo, kakšno vlogo jim bodo namenili. Se bodo računalniški glasovi v mobilnikih in drugih »pametnih« napravah obnašali kot pokorni služabniki, ki vedno prikimajo vsaki želji, mnenju ali odločitvi? Jim bodo namenili vzgojiteljsko vlogo, da bodo skrbeli za gibanje, prehrano in družabno življenje človeških varovancev? Ali jim bodo dovolili tudi nekaj prijateljske človeške muhavosti, zaradi katere odnosi niso samo odsevi v narcisističnem ogledalu? Te odločitve ne bodo matematične, ampak kulturne, politične in ekonomske.

Programiranje življenja

V katerih primerih je etično programirati obnašanje uporabnikov? Tak­šne dileme ne bodo omejene samo na družabna omrežja, robotske avtomobile in drugo uporabo umetne inteligence. Še veliko bolj radikalno programiranje bo mogoče izvajati na živih organizmih.

Biotehnologija je v zadnjih desetletjih napredovala podobno hitro kot računalništvo. Zmogljivost in hitrost sta se eksponent­no povečali, cene so enako hitro padale, zato je mogoče danes že za nekaj tisoč evrov nakupiti domačo laboratorijsko opremo, s katero je mogoče spreminjati in ustvarjati nove življenjske oblike. Vse manj je tudi zakonskih ovir, saj so v ZDA (pogojno) pogoji dovolili gensko terapijo in uporabo tehnologije CRISPR za preoblikovanje genskega materiala v človeških celicah. Še drugačno človeško programiranje so razvili na univerzi v Cambridgeu, kjer so uporabili umetno inteligenco in magnetno resonanco za brisanje travmatičnih spominov v možganih.

Velike spremembe bodo v medicino prinesle še nekatere druge tehnologije. Izboljšani krvni testi lahko zaznajo izjemno majhne sledi celične DNK, ki kažejo na rakaste spremembe. Kirurški robot Star (Smart Tissue Autonomous Robot) je lani samostojno izvedel operacijo živega prašiča, ki jo sicer zaupajo izkušenim veterinarjem (njegovi razvijalci so prepričani, da bi bil lahko robot primeren za medicinsko uporabo že v nekaj letih). Na univerzi Harvard pa so bioinženirji »natisnili« trirazsež­ni model srca, ki zelo natančno posnema delovanje srca pri človeških pacientih. Takšno združevanje trirazsežnega tiska in elektronike ne bo pomagalo samo pri diagnostiki načrtovanja operacij, ampak bo morda postopoma nadomestilo poskuse na živalih, od katerih je še vedno odvisen velik del razvoja zdravil in terapij.

Povezane naprave

Revolucijo trirazsežnega tiska so analitiki napovedovali že pred leti, saj so izdelovalniški tiskalniki vse zmogljivejši in znajo poleg plastike izdelovati tudi predmete iz kovinskih zlitin in bioloških materialov. Kljub velikim pričakovanjem in opozorilom, da uteg­nejo teroristi kmalu množično uporabljati doma natisnjeno orožje, takšni tiskalniki še nekaj časa ne bodo postali množični izdelki za domačo uporabo. Veliko prej se bodo udomačile povezane naprave, saj kmalu ne bo več mogoče kupiti izdelka brez internetnega naslova.

Večina novejših televizorjev je že pripravljenih na internetno povezovanje, vse več bo tudi internetnih termostatov, hladilnikov, pečic, avtomobilov, zdravstvenih pripomočkov, domače razsvetljave, električnih števcev in drugih naprav, ki bodo sprejemali in oddajali uporabniške podatke. »Neumni« izdelki bodo v prihodnjih letih vse redkejši in jih morda ne bo več dovoljeno uporabljati, saj z njimi ni mogoče prodajati dodatnih podatkovnih storitev ali nadzirati uporabniških navad. Podatkovna ekonomija in ekonomija pozornosti bosta pomenili vse večji delež gospodarstva, saj se bosta odzivali na novega potrošnika, ki bo hotel umreti mlad – ampak čedalje poz­neje. Kar je želja, ki jo na različne načine nagovarjajo vsi veliki ponudniki zabave, zdravja in smisla.