Photokina 2014: zatiskanje oči pred instagramsko estetiko

Letos bodo uporabniki­ družabnih omrežij objavili­ več kot tisoč milijard digitalnih­ posnetkov. Veliko večino teh podob bodo zajeli z mobilnimi­ telefoni, v dolarje jih bodo spremenili lastniki spletnih platform in storitev. Kljub omenjenim napovedim Photokina ostaja predvsem fotografski sejem – za ljubitelje fotoaparatov in dodatne fotografske opreme.

Prva objava: Delo nfoteh, 20. september 2014, fotografija LJK

Takšno razmišljanje je najbolj očitno pri obeh največjih izdelovalcih fotoaparatov, Canonu in Nikonu. Oba sta prepričana, da izdelujeta najboljše fotoaparate in bodo njune izdelke še naprej izbirali vsi, ki živijo od fotografije ali hočejo uporabljati najzmogljivejša fotografska orodja.

Njihovi predstavniki zato precej pokroviteljsko gledajo na velike proizvajalce zabavne elektronike (zlasti Sony, Panasonic in Samsung), ki so resneje vstopili na trg šele pred nekaj leti in agresivno tržijo brezzrcalne fotoaparate. Zanje so brezzrcalniki nišni izdelek, ki v ničemer zares ne prekaša njihovih vstopnih in srednjih zrcalnorefleksnih modelov. Nekoliko bolj zadržani postanejo ob vprašanjih, kako bodo na njihovo prihodnost vplivali fotografski mobilniki. Strinjajo se, da se bodo morali počasi posloviti s trga običajnih žepnikov, a so kljub temu prepričani, da jim bo vse večja priljubljenost mobilniške fotografije koristila, saj bodo zahtevnejši uporabniki prej ali slej posegli po resnejših (seveda njihovih) fotografskih napravah.

Malo novosti pri sistemskih fotoaparatih

Takšno razmišljanje potrjujejo tudi predstavljene novosti. Pri Nikonu so že nekaj dni pred Photokino predstavili dslr polnega formata d750, ki so ga umestili med cenejši d610 in zmogljivejši d810 (ohišje stane približno 2200 evrov, tipalo ima 24 megapik). Canon je po približno petih letih prenovil model 7d, priljubljeni najzmogljivejši dslr formata aps-c, pri katerem so precej izboljšali hitrost ostrenja, število posnetkov na sekundo in možnosti zajema videa. Po prvem otipu in hitrem preizkusu ni težko napovedati, da bo prenovljeni 7d mk2 prepričal veliko uporabnikov stare sedmice in bo priljubljen med športnimi fotografi, saj jo prekaša po vseh tehničnih lastnostih, vendar je Canonov novinec kljub temu le nadgradnja stare uspešnice (v prednaročilu stane 1800 ­dolarjev).

Podobna nadgradnja je njihov novi zmogljivi žepnik g7x, ki so ga umestili med manjše modele serije s in večji g1x mk2. S tem modelom pri Canonu zelo očitno posnemajo Sonyjev zmogljivi žepnik rx 100, ki v zadnjih dveh letih skoraj ni imel tekmeca. Z g7x (700 dolarjev v prednaročilu) so se nekoliko približali drugim ponudnikom zmogljivih žepnikov, vendar sta tudi Sony in Panasonic še nekoliko dvignila žepniška merila, saj Sonyjev zadnji rx 100 mk3 (približno 850 evrov) in novi Panasonicov lx 100 (900 dolarjev v prednaročilu) poleg primerljivih objektivov in tipala ponujata še kakovostno vgrajeno elektronsko iskalo in precej zmogljivejši zajem videa (panasonic celo 4k).

Canon in Nikon nista edina proizvajalca, ki letos predvsem izboljšujeta preverjene izdelke. Pri Sonyju niso predstavili nobenega novega fotoaparata, ampak le dva objektiva za alphe polnega formata: 28–135 mm f4 in 16–35 mm f4. Fuji je razstavil zmogljivi žepnik x30 in prenovljeni x100t, Olympus je poleg objektivov 40–150 f2,8 za sistem m43 pokazal samo prototip dodatka za mobilne telefone, na katerega je mogoče pritrditi objektive sistema m43 (podoben izdelek je na sejmu IFA predstavil Sony). Leica pa je sistemu m dodala nekoliko nenavaden, a zelo »leicast« fotoaparat edition 60, ki nima vgrajenega zaslona – za več kot 15.000 evrov.

Edini ambicioznejši poskus je med sistemskimi fotoaparati prikazal Samsung z modelom nx1. Z brezzrcalnim sistemom nx doslej ni imel večjega uspeha kljub nekaterim solidnim ohišjem in dobrim objektivom, saj je poskušal preveč očitno posnemati neposredne tekmece (zlasti Sonyjev nex). Na tipalo aps-c so stlačili 28 megapik, izboljšali ostrenje in se pohvalili s 15 posnetki na sekundo ter videom 4k. Fotoaparat je po izdelavi in zasnovi podoben drugim zmogljivim brezzrcalnikom (fuji t, olympus m) in v prednaročilu stane 1500 ­dolarjev.

Sony postaja tipalniški kodak

Čeprav Sony ni predstavil posebnih novosti, je bilo njihovo enopalčno tipalo z 20 megapikami navzoče na več razstavnih prostorih. Canonovci niso zanikali, da so za g7x izbrali Sonyjevo tipalo, čeprav so jih doslej razvijali sami. Panasonic ga je uporabil v superzumu fz 1000 ter ga vgradil v novi fotografski mobilnik (ali mobilniški fotoaparat) cm1, ki je med novinarji pritegnil največ radovednežev. Poleg tega so Sonyjeva tipala tudi v vseh nikonih (razen sistema 1), pentaxih, nekaterih leicah, v velikoformatnih digitalnih zadkih (Hasselblad), novejših fotoaparatih sistema m43 (Olympus in Panasonic) in Applovih iphonih.

Sony je v zadnjih letih vložil veliko denarja v razvoj novih tipal in pokupil številne manjše proizvajalce tipalne tehnologije. Razvojni stroški so se očitno tako povišali, da bodo tudi fotografski proizvajalci raje kupili »tuja« tipala in svoje izkušnje uporabili pri boljši obdelavi signala, kar dobro uspeva Nikonu, Olympusu in Leici. Lastna tipala med velikimi razvijajo samo pri Samsungu, Fujiju, Canonu in Sigmi, ki v eksotičnem dp2 quattro edini uporabljajo trislojno tipalo foveon. Nesonyjevo tipalo so najverjetneje uporabili tudi v novem Panasonicovem zmogljivem žepniku lx 100, ki ga je hkrati – z dodano rdečo piko – predstavila tudi Leica.

Nekoliko več priložnosti imajo neodvisni proizvajalci fotografske opreme, saj je bilo različnih fotografskih dodatkov tudi na tokratni Photokini ogromno. Nikon, Gopro in ponudniki fotografskih pasov so se navezali na ekstremne športe in druge pustolovščine, zato so na njihovih predstavitvah prevladovali možati fotografi, ki so viseli v prepadnih stenah ter zajemali podvig z akcijsko kamero ali velikim dslr. Tamron in Sigma sta predstavila nekaj skrajnih superzumov (18–300 mm in 150–600 mm), veliko je bilo dodatkov za snemanje videa: stojal, osvetlitvenih sistemov in računalniških sistemov za vodenje kamer. Ameriška podjetja poskušajo navdušiti iz izvirnostjo, nemška in švicarska s kakovostjo izdelave, kitajska s ceno. Med njimi je bilo razmeroma malo cenenih ponudnikov, zato so bili tudi kitajski izdelki že na otip precej bolj prepričljivi kot predlanskim.

Med zanimivejšimi novostmi so bili še Leicin popolnoma mehanski fotoaparat m-a, ki mu niso vgradili niti svetlomera (cena bo predvidoma 3850 evrov) in Sandiskove pomnilniške kartice (512-gigabajtna kartica sd in hitra kartica micro sd), s katerimi so se odzvali na velike hitrostne in podatkovne zahteve videa 4k. Pogrešali pa smo odgovore, kaj storiti s tisoč milijardami posnetkov, ki jih ljudje vsako leto objavijo na družabnih omrežjih, saj je le malo razstavljavcev pokazalo aplikacije za mobilne naprave in rešitve za upravljanje podob.

Prihodnost Photokine

Photokina ostaja predvsem tradicionalna fotografska prireditev, na kateri je bilo vzdušje v primerjavi z berlinsko IFO precej manj živahno.

Za »utrujenost« niso krivi samo proizvajalci, ki morajo novosti zaradi vse hitrejšega proizvodnega cikla predstavljati večkrat na leto in z ekskluzivnimi napovedmi ne morejo čakati na sejem. Večina fotografskih sogovornikov je povedala, da se je ekonomika fotografije tako spremenila, da si niti poklicni fotografi ne morejo več privoščiti najnovejše opreme, saj se je cena dela v zadnjih letih še znižala. Uporabniki spletnih storitev in množičnih medijev so se že tako navadili na »instagramsko estetiko«, da so le redki naročniki pripravljeni najeti in plačati tradicionalno obrtniško kakovost.

Fotografija postaja za večino potrošnikov samo še ena izmed dodatnih funkcionalnosti sodobnega mobilnika – podobno kot telefonija, glasba, ura in številne druge funkcionalnosti, ki so jih prevzele konvergenčne naprave. Vendar fotografski razstavljavci o takšni prihodnosti tudi letos niso hoteli preveč razmišljati.