Jul 25

Portret: Rupert Murdoch, News Corporation

Ustanovitelj in največji lastnik News Corporation, drugega največjega medijskega konglomerata na svetu (večji je samo Disney), ki je lani ustvarila za skoraj 33 milijard dolarjev prihodkov. Z osebnim premoženjem, vrednim približno 4 milijarde dolarjev, je Murdoch na Forbesovi lestvici najbogatejših zemljanov za leto 2009 zasedel 132. mesto.

Dolgoživost ima v družini. Njegova mati Elisabeth je februarja letos praznovala stoti rojstni dan.

Prva objava: Sobotna priloga Dela, 25. julij 2009, fotografija 1llustr4t0r .com/FlickrCC

 

 

Najbolj osovražen in podjeten medijski mogotec

Na tradicionalnem letnem srečanju staro- in novomedijskih poslovnežev, ki ga je v ameriškem Sun Valleyju v začetku meseca gostila investicijska družba Allen & Company, si je največ pozornosti udeležencev in novinarjev prislužil eden najprepoznavnejših in najbolj osovraženih medijskih mogotcev zadnjega stoletja: Rupert Murdoch. 78-letni ustanovitelj družbe News Corporation je namreč celotni medijski panogi poslal nekaj zelo odmevnih sporočil: kriza medijske industrije bo trajala še najmanj pet let, parazitsko obnašanje internetnih podjetij, ki služijo z izkoriščanjem tujih avtorskih vsebin (denimo Googla), se mora končati, njegovi časopisi pa imajo leto dni časa, da začnejo zaračunavati članke na svojih spletnih straneh.

Murdochove besede kažejo, da se bo začel odnos tradicionalne medijske industrije do svetovnega spleta vse bolj zaostrovati, medijska podjetja pa bodo morala zaradi pritiskov gospodarske krize in velikega upada oglaševalskih prihodkov opustiti kar nekaj internetnih poslovnih strategij. Ker je spletni oglaševalski kolač rasel počasneje od pričakovanj in so se cene oglasnega prostora prej nižale kot dvigovale, prihodki od spletnega oglaševanja niso mogle pokriti izgub, ki so jih medijska podjetja utrpela zaradi zmanjševanja tiskanih naklad in upada klasičnega oglaševanja. Prevelika pričakovanja so najbolj prizadela plačljive časopise, ki so upali, da bodo s svojimi brezplačnimi spletnimi vsebinami pritegnili dovolj obiskovalcev, a so ugotovili, da jim niti milijonski obiski ne prinašajo oglaševalskih prihodkov, s katerimi bi lahko preživeli. Poleg tega so spoznali, da so se uporabniki hitro navadili na njihovo brezplačnost, kar je zmanjšalo prodajo plačljivih tiskanih izdaj, z brezplačnostjo njihovih vsebin pa so na koncu zaslužili drugi – predvsem Google, ki po nekaterih ocenah obvladuje že več kot tri četrtine (ameriškega) spletnega oglaševalskega trga.

Ker je omenjeni trend v zadnjem četrtletju skoraj prepolovil prihodke Murdochovih britanskih časopisov in je začel ogrožati tudi njegova druga medijska posestva, se je Murdoch odločil, da bo poskusil s svojim globalnim medijskim imperijem spremeniti pravila igre. Maja letos je za Guardian povedal, da pomenijo brezplačne spletne strani časopisov »slab poslovni model«, zato bodo morali bralci Timesa in Sunday Timesa ter tabloidov Sun in News of the World »najpozneje v 12 mesecih« začeti plačevati za določene spletne vsebine – kot to že počne približno 1,2 milijona spletnih bralcev njegovega poslovnega dnevnika Wall Street Journal. V enem izmed govorov na konferenci v Sun Valleyju je zagrozil, da bodo internetna podjetja prisilili k plačevanju avtorskih pravic za njihove »milijarde dolarjev« vredne vsebine, če tega ne bodo pripravljene storiti same. Potrdil je ugibanja, da razmišljajo o razvoju lastnega elektronskega bralnika, s katerim bi bralcem ponudili svoje vsebine in se uprli »izsiljevalskemu odnosu« podjetja Amazon, ki želi od časopisov pobrati 70 odstotkov dobička, če bi se hoteli pojaviti na njihovem elektronskem bralniku Kindle. Predvsem pa je večkrat poudaril, da se obdobje odprtega in brezplačnega interneta končuje.

Murdochove besede imajo v medijski industriji veliko težo, saj mu tudi kritiki priznavajo neverjeten občutek za medijski trg in sposobnost, da stara pravila igre spremeni v svojo korist. Z zmago nad tiskarskimi sindikati, tabloidizacijo vsebin, iznajdljivo uporabo novih tiskarskih in distribucijskih tehnologij ter cenovnimi vojnami je radikalno spremenil britanski časopisni trg. Pravilno je ocenil, da je v ZDA prostor za konzervativno novičarsko televizijsko mrežo in ustanovil Fox News, čeprav se je zdel televizijski trg že zasičen. Zavedal se je, da lahko ekskluzivni športni prenosi in filmi dobro prodajajo njegove kabelske in satelitske priključke. Poleg tega je znal svoj medijski vpliv zelo dobro uporabiti za uveljavitev svojih poslovnih in političnih interesov. V zameno za poslovno in regulatorsko nedotakljivost je v osemdesetih letih dosledno podpiral britansko konservativno vlado premierke Margaret Thatcher, pozneje sklenil pakt o nenapadanju z laburisti Tonyja Blaira, nekritično zagovarjal vojno v Iraku in s svojih satelitov odstranil vse programe, ki so motili kitajsko vlado, da si je pravočasno zagotovil prisotnost na velikem kitajskem trgu.

Murdochove napovedi o koncu brezplačnega interneta so zato poskrbele za prijetno vznemirjenje med lastniki in uredniki časopisov, ki so v zadnjih mesecih že sestavljali napise za svoje časopisne nagrobne spomenike. Če bi bilo še pred dobrim letom dni težko najti časopisnega izdajatelja, ki bi upal naglas razmišljati o zaračunavanju spletne vsebine, so v zadnjih tednih plačljivost že napovedali pri New York Timesu, Financial Timesu in nekaterih drugih večjih časopisih. Vprašanje je le, ali je Murdoch tudi tokrat pravilno ocenil stanje na medijskem trgu. V preteklosti je že nekajkrat pokazal, da internetnega trga ne razume najbolje. Njegovi časopisi dolgo niso imeli izdelane spletne strategije, med novomedijske igralce pa je vstopil šele poleti 2005 z nakupom družbenega spletišča MySpace za 580 milijonov dolarjev, ki mu doslej ni obrestoval.

Poleg tega je med njegovimi preteklimi vizionarskimi poslovnimi odločitvami in sedanjim zagovarjanjem »zapiranja interneta« pomembna razlika. Če je v preteklosti sam kršil pravila igre in uničeval stare igralce, ki so poskušali z lobiranjem, tarnanjem in izsiljevanjem neuspešno ohraniti svoje položaje ter obvarovati preživete poslovne modele, lahko News Corporation zdaj sama postane primer takega »starega igralca«, ki ga bodo s trga izrinili Googli, Amazoni in Facebooki, ki na odprtem in brezplačnem internetu delujejo že od rojstva. Skupaj z vsemi, ki ji bodo nekritično sledili.

Reblog this post [with Zemanta]

No Comments

Leave a comment

no