Pravica do laži
Pred leti je na medmrežju zakrožila novica, da je Indijec Vaibhav Bedi tožil izdelovalca dezodorantov Axe, ker niso imeli opisanega učinka na dekleta. Tožnik je trdil, da je v zadnjih sedmih letih preizkusil vse izdelke te blagovne znamke in se držal navodila za uporabo, a ni nikoli doživel »učinka axe«, ki so ga obljubljale televizijske reklame: trenutka, ko se lepa mladenka ni mogla upreti mamljivi dišavi (oziroma uporabniku te dišave).
Tožba je bila izmišljena, saj so se na satiričnem spletnem portalu Faking News pošalili iz potrošniške obsedenosti sodobne Indije. Vendar so pravni strokovnjaki ugotovili, da bi imeli lastniki blagovne znamke precejšnje težave, če bi bila resnična. Odvetniki Axe si zagotovo ne bi upali trditi, da tožnikovemu videzu ali obnašanju ne more pomagati niti čudežni dezodorant. Prav tako ne bi mogli empirično dokazati »učinka axe«, ki je enako izmišljen kot »kapljica prila« v slovenskih televizijskih reklamah.
Če bi tožnik v resnici predložil za sedem let porabljenih izdelkov in bi skrbno zabeležil izkušnjo po vsaki pravilni uporabi dezodoranta, mu predstavniki podjetja ne bi mogli pripisati krivde za izostanek privlačnega učinka. Zato bi verjetno poskusili predlagati poravnavo in upali, da se bodo tako izognili odmevni tožbi zaradi zavajanja potrošnikov. Takšna tožba bi bila za oglaševalce zelo neprijetna, saj bi morali sodniki nekako določiti mejo med pretiravanjem, zavajanjem ali laganjem, ki jo avtorji oglasov pogosto prestopijo. In morda določiti strožja pravila, ki bi omejila ali prepovedala zavajajoče oglaševanje.
Takšno prestopanje med pretiravanjem, zavajanjem in laganjem si v vsaki novi oglasni kampanji dovolijo tudi vsi slovenski operaterji mobilne telefonije, ki uporabnike nagovarjajo z »neskončnimi« in »neomejenimi« paketi.
Pojma »neskončno« in »neomejeno« imata v slovenščini zelo nedvoumen pomen: ne-končnost in ne-omejenost, ki za mobilne pakete v resnici ne veljata. Čisto vsi paketi so končni in omejeni: s porabo in hitrostjo prenosa podatkov, mobilnim gostovanjem in drugimi določili, ki so skrita v drobnem tisku. Uporaba takšnega oglasnega slogana je zato v najboljšem primeru zavajajoča – skrivanje dejanskih pogojev uporabe v drobnem tisku – ali celo lažniva, saj operaterji namenoma govorijo neresnico.
Na sporno oglaševanje so večkrat opozorili predstavniki sveta za elektronske komunikacije in zveze za varstvo potrošnikov. Zapisali so, da takšno oglaševanje zamegljuje dejansko ponudbo na trgu mobilnih operaterjev in potrošnikom otežuje izbiro. Operaterje so pozvali, naj nehajo uporabljati besede, ki namigujejo na možnost brezskrbne uporabe, če takšne uporabe tudi dejansko ne zagotovijo. Kljub temu se regulatorji (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve – Akos), tržna inšpekcija in častno razsodišče na oglaševalski zbornici niso odzvali na njihove pritožbe ali omejili spornega oglaševanja.
Ekonomska propaganda temelji na asociaciji, sugestiji in čustvih, s katerimi usmerja potrošniško željo po novem izdelku. Mobilni operaterji lahko namignejo, da so trije gigabajti podatkov in neomejeni telefonski klici dovolj radodaren paket za brezskrbno rabo pametnega mobilnika, saj večina potrošnikov ne bo porabila zakupljenih količin in občutila omejitev. Nimajo pa pravice do laži, zato ne smejo obljubljati neomejenega ali neskončnega paketa, če ga v resnici ne bodo ponudili.
Neskončno zavajajoče operatersko oglaševanje lahko prepovesta kvečjemu Akos in tržna inšpekcija, saj operaterji kljub javnim kritikam in domnevni družbeni odgovornosti nimajo namena spremeniti spornega oglaševalskega slogana. Vendar se obe ustanovi izogibata tej odgovornosti in sporočata oglaševalcem, da so v Sloveniji sprejemljive tudi večje oglaševalske laži, kot sta učinek axe in kapljica prila. Čeprav je varstvo potrošnika pred zavajanjem ključno za zdravo delovanje trga.
(Nedelo, 19. julij 2015)