Protipiratska Slovenija

Prejšnji teden se je v ameriškem kongresu zgodila razprava o novem zakonu za preganjanje spletnega piratstva SOPA. Gospodarske velesile se na tajnih pogovorih že četrto leto pogajajo o vsebini sporazuma o preprečevanju ponaredkov ACTA. Zagovorniki obeh dokumentov poudarjajo varstvo intelektualne lastnine in gospodarske interese. Kritiki opozarjajo na kratenje človekovih pravic in svarijo pred razmahom prikrite cenzure interneta.

V zadnjem prispevku za Sobotno prilogo sem na kratko predstavil glavne značilnosti zakona SOPA in sporazuma ACTA. Ker je med pogajalci tudi EU, me je zanimalo, kakšno stališče ima do ACTA slovenska država in kaj o njej menijo slovenski evroposlanci.

Do zaključka redakcije se je odzvala večina poslancev. Iz kabineta Lojzeta Peterleta so odgovorili z nekajdnevno zamudo, na vprašanja že drugič ni odgovarjal Jelko Kacin. Poslanci z besedilom in problematiko večinoma niso bili seznanjeni, zato se bodo do ACTA opredelili pred glasovanjem, verjetno pa bodo glasovali usklajeno s poslanskimi skupinami.

Zaradi nazornosti objavljam celotne odgovore.

Od poslancev sem hotel izvedeti:

1. Je parlamentu (in parlamentarcem) že znano končno besedilo ACTA? Ste z njim seznanjeni vi osebno?
2. Kakšno je vaše stališče do sporazuma ACTA? Ga podpirate? Mu nasprotujete? Se do njega ne opredeljujete? Predlagate spremembe, da bi bil sprejemljivejši? Kakšno je stališče vaše poslanske skupine?
3. Ali ste vi ali vaša poslanska skupina sodelovali pri nastajanju deklaracije WD 12 o ACTA iz leta 2010? Ste jo podprli? Ji nasprotovali? Se niste opredeljevali?
4. Kako boste glasovali, ko bo parlament znova odločal o sporazumu ACTA?

Milan Zver je v telefonskem pogovoru povedal, da se z ACTA doslej ni ukvarjal in se bo pri glasovanju prilagodil strankarskim kolegom. Na vprašanje, kako bo glasovala stranka, pa je dejal, da so pri vprašanjih intelektualne lastnine načeloma zagovorniki strožjega preganjanja piratstva, ker povzroča gospodarsko škodo in uničuje delovna mesta.

Mojca Kleva je zapisala, da je besedilo sporazuma ACTA trenutno še v rokah Evropske komisije, kjer čaka na odobritev s strani Sveta Evropske unije, preden bo lahko o sporazumu odločal v Evropski parlament. Prepričana je, da bo sporazum v prihodnjih mesecih postal ena izmed perečih tem v Evropskem parlamentu, saj je parlamentarce v preteklosti že zmotila netransparentnost, s katero se je pripravljala ACTA.

»Pomembno je, da zagotovimo, da sporazum ACTA ne bo vplival na varovanje pravice do zasebnosti, npr. pri pregledu osebnih stvari in prtljage potnikov na mejah, pri pregledu datotek na računalniku, ki so namenjene osebni uporabi, nenazadnje pri svobodi obveščanja in izražanja prek interneta. To je hkrati tudi stališče moje poslanske skupine.

Glede na to, da sem delo evropske poslanke začela opravljati šele maja 2011, pisne deklaracije o sporazumu ACTA nisem podpisala, sta pa bila dva izmed pobudnikov pisne deklaracije tudi predstavnika poslanske skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

Strinjam se z vsebino pisne deklaracije, saj menim, da je bilo potrebno opozoriti na pomanjkljivosti takratnega sporazuma. Pisna deklaracija se je zavzela za to, da ponudniki dostopa do interneta ne bi bili odgovorni za podatke, ki se pretakajo po njihovih omrežjih, opozorila je na na problem harmonizacije evropske zakonodaje o avtorskih pravicah ter na omejitve svobode izražanja.

Evropske poslanke in poslanci moramo sporazum najprej podrobno preučiti preden podamo kakršnokoli odločitev. Držali se bomo zastavljenih smernic in načel, pomembno pa je, da izvajanje sporazuma ACTA ne bo imelo učinka na temeljne pravice in varstvo podatkov ter na dosedanja prizadevanja Evropske unije za uskladitev ukrepov uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.«

Tanja Fajon je povedala, da s končnim besedilom ni seznanjena. Do besedila se v tem trenutku ne more dokončno opredeliti, saj ji manjkajo nekatera ključna mnenja (prav tako poslanski skupini). Delno pa je svoje stališče pojasnila že s podpisom pisne izjave (5)WD 12 (pdf), s katero je 377 evropskih poslancev od pobudnikov zahtevali jasna zagotovila, da sporazum ne bo kršil pravice državljanov EU do zasebnosti, svobode izražanja in sodnega postopka.

»S&D poslanci horizontalne delovne skupine (odbori LIBE, JURI, IMCO) in zainteresirani poslanci so se na rednem mesečnem sestanku o intelektualnih pravicah (8. novembra letos) sicer dotaknili tudi ACTE in največjih zagat v zvezi s tem sporazumom, vendar pa bo ACTA glavna točka na dnevnem redu 6. decembra. Takrat bodo razpravljali o pravnem mnenju, ki ga bo o ACTI na prošnjo INTA izdelala pravna služba EP (pravni temelji za sprejetje sporazuma; skladnost z acquis ipd).

Kljub temu da, kot rečeno, pravna služba pripravlja mnenje, bo tudi LIBE kot odgovorni odbor za varovanje pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih pravic na ozemlju Unije na pobudo skupine Zelenih (pobuda je bila podana konec oktobra) pripravil svoje mnenje.

Mnenje pristojnega odbora, ali je ACTA sporazum, skladen z acquis in ali ščiti temeljne pravice, bo v razpravi o ACTI izjemno koristno in pomembno. Kot kompetenten odbor bo LIBE dodatno osvetlil razpravo in pomembno vplival na odločanje parlamenta.

O glasovanju se bom odločila glede na besedilo sporazuma ter izsledke odbora in politične skupine, upoštevajoč tudi opozorila in mnenja civilne družbe in organizacij.«

Ivo Vajgl je pojasnil, da je v Evropskem parlamentu za sporazum ACTA pristojen odbor INTA ( za mednarodno trgovino). Besedilo sporazuma je po njemu dostopnih informacijah že v Evropskem parlamentu, interni postopki na pristojnem odboru že tečejo, vendar mora Svet EU podpis sporazuma formalno še odobriti, zato se bo dokončna potrditev v Evropskem parlamentu najverjetneje zgodila šele prihodnje leto.

»Politična skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo – ALDE, katere član sem, je aktivno vključena v obravnavo tega vprašanja, sodelovala je tudi pri nastajanju omenjene deklaracije WD 12 in si prizadevala za transparentnost pogajanj o sporazumu ter od Evropske komisije zahtevala celovite ocene vseh posledic oz. vplivov sporazuma tudi z vidika človekovih pravic.

ALDE sicer sprejetje sporazuma v načelu podpira, prizadevamo si za zagotovitev potrebnih standardov proti ponarejanju v vseh sodelujočih državah. Sporazum bo pomemben za celo vrsto različnih področij, kjer prihaja do ponarejanja – področje ponarejenih zdravil, denimo, po razpoložljivih podatkih predstavlja skoraj 10 odstotkov svetovne trgovine – tovrstna ponarejena in posledično zdravju nevarna zdravila so navadno namenjena v najrevnejše države sveta. To je zgolj eden izmed vidikov problematičnosti ponarejanja.«

Romana Jordan Cizelj je odgovorila, da dosje ACTA sodi na področje odbora za državljanjske pravice in svoboščine (LIBE), a sama ni članica tega odbora.

»Praktikantka iz moje pisarne se je podrobno pozanimala o ACTI in prišla do zaključka, da pristojni odbor še ne obravnava te teme. Poslanska skupina Evropskih ljudskih strank (ELS) se še ni opredelila glede mnenja o ACTI. Med avtorji pisne deklaracije z naslovom ‘Pisna deklaracija o premajhni preglednosti postopka, povezanega s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju (ACTA), in morebitni sporni vsebini’ je tudi članica ELS, Zuzana Roithova.

Resolucija je bila popodpisanapisana s strani poslancev ELS. Sama sporazuma nisem podpisala, ker sem bila na bolniški. Z omenjeno vsebino se bom podrobno seznanila, ko bo tema prišla na dnevni red za obravnavo pred glavnim plenarnim zasedanjem.«

Asistent Lojzeta Peterleta je odpisal, da je novo različico ACTA Evropska komisija že objavila, besedilo pa bo dokončno obdelano na odboru za mednarodno trgovino, pri katerem Peterle ne sodeluje.

»Poslanska skupina Evropske Ljudske Stranke (ELS) je podprla Acto in verjame da mednarodni sporazum proti ponarejanju blaga, je zaščitni ščit za evropsko industrijo. Tako je bilo tudi objavljeno v poročilu poslanke Gallo in v sporočilu za javnost Evropskega Parlamenta, takoj za tem ko je Evropski Parlament sprejel Acto v letu 2010. Lansko leto je gospod Peterle podprl deklaracijo WD 12. Za končno odločitev glede novega sporazume Acta, bo pa še počakal na debato nove v odborih.«

Prav tako so tiskano izdajo zamudili na gospodarskem ministrstvu, ki je pristojno za pogajanja in stališča, povezana z ACTA.

Na ministrstvo sem naslovil naslednja vprašanja:

1. Kakšno je Slovensko stališče do sporazuma ACTA – ga podpira, ima kake zadržke?
2. Kdaj boste seznanjeni s končnim besedilom?
3. Kako je nastajalo slovensko mnenje o sporazumu? Kdo vse je sodeloval, s katerimi ministrstvi in organizacijami je usklajeno?
4. Je bila izdelana kaka analiza posledic in koristi sporazuma na Slovenijo? Gospodarskih, pravnih, zakonodajnih?

V ponedeljek so mi odgovorili (pdf), da Slovenija podpira podpis omenjenega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju. To stališče je bilo potrjeno na seji Vlade RS in na Odboru za zadeve Evropske Unije Državnega zbora RS.

Povedali so tudi, da so bile države pogajalke ves čas seznanjene z aktualnim besedilom. Zatrdili so, da so slovenski predstavniki med pogajanji podpirali sklenitev sporazuma, »pri čemer so, tako kot vse druge članice EU, zagovarjali mnenje, da dogovorjene obveznosti ne smejo iti prek dosežene ravni EU acguisa.«

Zadnjemu vprašanju – o morebitnih analizah posledic in koristi sporazuma na Slovenijo – so se na ministrstvu izognili. Iz neuradnih pogovorov z nekaterimi poznavalci področja intelektualne lastnine pa je mogoče sklepati, da ni bila opravljena nikakršna analiza posledic ACTA. Prav tako med pogajanji niso obravnavali kritičnih argumentov, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma.

(fotografija Bankenverband/flickrCC)

Related articles

• EU Parliment To Vote On ACTA Soon; Take Action Now (tech.slashdot.org)
• Europeans: EU to vote on ACTA, get informed and involved! (boingboing.net)
• ACTA Faces Criticism at WTO and in the United States (donttradeourlivesaway.wordpress.com)