Slovenija o sporazumu ACTA

Med pripravami za prejšnji zapis o protiponarejevalskem sporazumu ACTA, ki ga v tajnosti pripravljajo države predlagateljice, sem izvedel dvoje: Slovenija sporazum podpira, slovenski evroposlanci pa z njim večinoma niso seznanjeni.

Ker o samem sporazumu nisem izvedel ničesar, sem po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zaprosil za vpogled v dosje ACTA, ki ga hranijo na gospodarskem ministrstvu (besedilo sporazuma, zapisniki pogajanj, morebitne analize gospodarskih in pravnih vplivov …).

Državni sekretar na ministrstvu Andrej Piano je na zahtevo odgovoril:

»V zvezi z vašo prošnjo z vašo prošnjo za vpogled v dosje ACTA vam sporočam, da je večina dokumentov v tem dosjeju označena z oznako CONFIDENTAL, RESTREINT ali LIMITE. Ti dokumenti se morejo posredovati javnosti saj tako določa informativna opomba generalnega sekretariata Sveta Evropske unije iz leta 2006. Vse slovenske depeše, ki tudi vključujejo razprave v zvezi z ACTO pa so označene pod zaupno. Ker ta gradiva ne sodijo v katalog informacij javnega značaj Vam jih žal ne morem posredovati.«

Zelo podoben odgovor so v začetku meseca prejeli tudi aktivisti FFII, ki so zahtevali, da morajo biti pogajanja o tako pomembnem sporazumu transparentna, saj dosedanja skrivnostnost nasprotuje vsem načelom demokratičnosti in evropskega parlamentarizma.

Kljub temu so z ministrstva poslali tri dokumente, ki ponujajo nekaj vpogleda v ACTA in razloge, zakaj slovenska država sporazum podpira:

• predlog sklepa Sveta EU o podpisu ACTA med Evropsko unijo in njenimi državami članicami (v slovenščini in angleščini), v katerem je tudi predlog (besedilo) sporazuma
• sklep slovenske vlade o podpori
• »prečiščeno« spremljevalno gradivo, v katerem so razlogi za slovensko podporo

V spremljevalem gradivu je med drugim zapisano, da Slovenija podpira sporazum brez pridržkov. Avtorji obrazložitve so ocenili, da sporazum ne bo prinesel nobenih sprememb za pravni red (»Sporazum je namenjen izključno uveljavljanju pravic zato ne posega v določbe zakonodaje pogodbenice, ki urejajo razpoložljivost, pridobivanje, obseg in ohranjanje pravic intelektualne lastnine.«). Prav tako ne bo obremenil javne uprave, okolja in proračuna. Sloveniji bo kvečjemu koristil, saj bo »omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju«.

Iz gradiv je razvidno, da Slovenija ni izdelala nobenih lastnih ocen in učinkov sporazuma ACTA. Prav tako ni obravnavala pomislekov, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma, ali problematizirala tajnosti pogajanj.

Članice EU to možnost imajo, kar je nedavno pokazal nizozemski parlament. Poslanci so sklenili, da ACTA ne bodo podprli, dokler vsa pogajalska besedila ne bodo javno objavljena. Vprašanje, ali bodo podobno transparentnost zahtevali tudi slovenski poslanci, je seveda retorično.