Tomaž Berginc, Siol

Po enoletnem tehnološkem zatišju, menjavi nekdanjega direktorja Siola Mirana Krambergerja, spremembi uprave Telekoma Slovenije in odhodu bivšega tehničnega vodje Siola Matevža Turka v zasebno družbo T-2, je največji slovenski ponudnik interneta Siol konec maja 2005 predstavil nove pakete adsl. Širokopasovnemu internetu in televiziji bodo dodali še govorno telefonijo ter postali prvi »triple play« ponudnik v Sloveniji.

Direktor Siola Tomaž Berginc je novosti najprej pokazal obiskovalcem prireditve Hevreka, junija naj bi Siol že priključil prve uporabnike. Potrdil nam je,  da bodo spoštovali odločitev Apeka in postopno omogočili popolno razvezavo lokalne zanke. To pomeni, da bodo lahko uporabniki sklenili naročnino na ADSL tudi brez priključka ISDN, česar Telekom več let kljub številnim kritikam, da je to tehnološko in poslovno neupravičeno, ni dovoljeval.

Prva objava: Delo Infoteh, 20. maj 2005, foto Igor Modic

Vaša ponudba televizije je pred leti precej spodbudila kabelske operaterje, da so se začeli združevati in resneje razmišljati o internetu. Vas je strateški ameriški lastnik UGC, ki je prišel v Telemach in po Evropi že ponuja triple play (internet, televizijo in govorno telefonijo, op. p.), na podoben način spodbudil, da pohitite z novimi storitvami?

Ne. Triple play smo imeli v svojem strateškem načrtu. Odločili smo se, da ga bomo prvič predstavili prihodnji teden na Hevreki.

Predstavite kot napoved?

Kot popolnoma delujočo storitev. Na Hevreki bo mogoče sklepati pogodbe, od tretjega junija dalje bomo uporabnike tudi že priklapljali.

Kaj konkretno boste ponudili prihodnji teden?

Prenovili bomo vse pakete adsl. Nove pakete smo poimenovali solo, duo in trio: solo prinaša le internet, duo internetu pridruži govorno telefonijo, trio pa bo prinesel pravi triple play, skupaj s televizijo. Možne so tudi različne kombinacije z obstoječimi paketi adsl, ki imajo za osnovo še isdn, in tiste, ki se bodo odločili za popolno razvezavo lokalne zanke in bodo tudi telefonsko naročnini sklenili pri Siolu. Ta možnost bo namenjena predvsem tistim, ki bodo opremljali nove lokacije ali pa ob selitvi ne bodo želeli prenesti telefonskega priključka. Ponudili bomo tudi video na zahtevo in različne varnostne rešitve, brez katerih ne gre več.

V ZDA in Veliki Britaniji za prodajo novih televizijskih naprav in storitev izrabijo velike športne dogodke, denimo superbowl ali primer league – s športom so se izgradili kabelski in satelitski imperiji. Kaj bo prodajalo vašo televizijo?

Vsebine, ki bi nas tako zelo razločile od konkurence, bomo težko našli. Predvsem pa verjamemo v interaktivne vsebine, ki omogočajo dvosmerno komunikacijo

Kdor želi danes pri Siolu uporabljati nekakšen triple play, ga vse naročnine (isdn, siol, siol tv, op. p.) stanejo približno 15.000 tolarjev na mesec. Koliko bo stal novi triple play?

11.900 tolarjev.

Za katero tehnološko rešitev ste se odločili?

Kupili smo preizkušeno rešitev, ki ima v Evropi pri različnih operaterjih že več kot poldrugi milijon uporabnikov. Odločili smo se za Cirpack, ki je posebej prilagojen rezidenčnemu trgu.

Ste se odrekli poslovnim uporabnikom?

Tehnologija za poslovne uporabnike mora biti zmogljivejša in zato dražja – za ponudnika in končnega uporabnika. Nam je pripadel rezidenčni trg in mala podjetja z nekaj priključki, poslovni uporabniki ostanejo Telekomu Slovenije.

Koliko imate obstoječih poslovnih uporabnikov?

Na grobo ocenjujem, da imamo 35 odstotkov poslovnih in 65 odstotkov navadnih uporabnikov.

Ali pomeni vaša nova ponudba konec Telekomove vezave priključkov isdn in adsl, zaradi katere je urad za varstvo konkurence 4. 10. 2004 uvedel postopek proti Telekomu zaradi domnevne zlorabe monopolnega položaja, direktor agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaž Simonič pa jo je prejšnji teden označil za tehnološko in poslovno neupravičeno?

Začetek konca.

Kaj to pomeni?

Vezava še vedno ostane pri tistih naročnikih, ki s svojim telefonskim priključkom ostanejo pri Telekomu Slovenije. Te razvezave Telekom še ni naredil. Kdaj se bodo odločili zanjo, morate vprašati njih. Sicer pa ne predvidevamo velikih selitev obstoječih naročnikov.

Vaša konkurenca je že pred vami ponudila internetno telefonijo ip. Je pri sedanjih klicih govorne telefonije mogoče preživeti s to storitvijo?

Za nas govorna telefonija ni prioriteta in je smiselna le v paketu z drugimi storitvami. Tudi če v svojem omrežju uporabnikom ponudiš zastonj govorne klice, ti to pri nekaj tisoč naročnikih ne pomaga dosti.

Kako bo nova ponudba vplivala na internetni trg v Sloveniji? Navsezadnje imate pri ponudbi adsl še vedno vsaj 95-odstotni tržni delež.

Seveda bo ponudba triple playa vplivala na trg, ampak ne moremo mirno čakati na konkurenco. Vemo, da se na trgu adsl bistveno bolj angažirajo tudi drugi operaterji, novi lastniki v kabelskih operaterjih zagotovo načrtujejo pritiske na internetni trg, zagotovo bodo začeli posegati tudi v naš segment govorne telefonije. S triple playem in boljšo večpredstavnostjo zagotovo merimo tudi na uporabnike kabelskih operaterjev.

Na Mobitelu se že zelo resno pripravljajo na mobilno televizijo, poleg tega operaterji mobilne vse bolj postajajo nekakšni ponudniki internetnih storitev. Kako si boste razdelili dejavnosti znotraj skupine?

Nihče me ne bo prepričal, da bom kdaj uporabljal mobilni telefon kot resen nadomestek televizorja. Mobilnikom so namenjene čisto drugačne vsebine, mi se bomo potegovali za svoje mesto na velikih zaslonih. Ni bojazni, da bi si med sabo prevzemali posle.

Kakšna so vaša pogajalska izhodišča znotraj skupine Telekom? Mobitel s svojimi dobrimi 40 odstotki prihodov verjetno laže uveljavi svoje poglede in strategije kot vi, ki še vedno niste presegli petih odstotkov.

Notranje odnose težko komentiram. Lahko pa povem, da strokovni argumenti štejejo. Vse, kar smo načrtovali, je tudi v poslovnem načrtu skupine.

Kako ste zadovoljni s poslovanjem Siola?

Zelo. Prihodki od prodaje so bili v letu 2004 8.703 milijonov tolarjev in so narasli za 27 odstotkov glede na leto poprej, podvojili smo število uporabnikov na ključni storitvi, adsl, kar pomeni večjo bazo uporabnikov, pripravljenih na nove storitve.

Naročnikov na priključke adsl je danes …?

Okrog 90.000.

Kolikšen delež prihodka ustvarijo naročniki adsl?

Adsl ustvari več kot 70 odstotkov vseh prihodkov. Zraven štejemo tudi prihodke od dodatnih plačljivih storitev, denimo protismetnih rešitev, poslovnega paketa …

Zdelo se je, da ste zadnje leto dni predvsem prodajali pakete adsl, tehnološko pa se ni kaj dosti dogajalo.

Prodaji in dvigu prihodkov smo namenili več pozornosti kot razvoju novih projektov, saj smo morali okrepiti osnovno dejavnost. Lani smo imeli manj kot 35.000 naročnikov na širokopasovne storitve, kar ni dovolj močna baza, da bi omogočala resne vsebinske storitve. S sedanjimi prihodki pa že lahko pogumneje vlagamo v nove projekte.

Je s to navidezno nedejavnostjo povezan tudi padec ugleda v poslovni in splošni javnosti, ki ga je za Siol izmerila agencija Kline & partner? Po njihovi analizi imate bistveno slabši ugled od Telekoma in Mobitela.

Osebno menim, da analize dela klicnega centra, pregled servisne pošte in forumov, kažejo bistveno boljše stanje kot lani. Težave z delovanjem elektronske pošte smo uredili, hkrati smo podvojili zmogljivosti omrežja.

Kakšen delež prihodkov vlagate v nove projekte?

V čisto nove projekte vlagamo približno 7 odstotkov naših prihodkov. Ob tem imamo še vsaj enkrat toliko rednih naložb, ki so potrebne za rast poslovanja.

To pomeni približno 15 odstotkov?

Da.

Ste še vedno v stoodstotni lasti Telekoma Slovenije?

Da. Saj brez soglasja države teh razmerij ne moremo spreminjati.

Lahko ocenite, vrednost Siola?

V zadnjem letu nove ocene vrednosti Siola nismo izdelali. Ni bilo posebne potrebe.

Slovenija po kazalcih rabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij najbolj zaostaja prav pri rabi širokopasovnih povezav v gospodinjstvih. Kaj je glavni razlog? Previsoke cene interneta, morda premajhno zanimanje za uvajanje cenejših brezžičnih tehnologij?

Po mojih podatkih je širokopasovni dostop mogoč že na skoraj 90 odstotkih telefonskih priključkov. Mi imamo še ogromno rezerve, preden bomo izrabili to infrastrukturo. Za nove igralce, ki šele vstopajo na trg, pa bi bila naložba v brezžične tehnologije, denimo wimax, verjetno smiselna.

Kako bi morali spodbujati širitev širokopasovnih priključkov?

Zavzetost države bi morala zagotovo biti močnejša. Skoraj vse zahodnoevropske države imajo določene subvencije za širokopasovni dostop, za internet obstajajo davčne olajšave, veliko je mogoče narediti s spodbujanjem e-uprave. Mi lahko kot družba, ki deluje na trgu, kvečjemu ponudimo vabljive storitve.

Kako je na trg interneta vplivala vezava priključkov adsl in isdn, ki je verjetno precej zavrla vaše konkurente?

Mislim, da ta vezava ni bistveno vplivala na sedanje stanje, čeprav jo je lahko trg dojemal kot oviro. Ne verjamem, da se bo po razvezavi zgodil širokopasovni bum. Poleg tega so to vezavo poznali tudi drugje – Nemci so jo odpravili šele pred nekaj meseci – poleg tega je bil tehnični razlog za vezavo bistveno pomembnejši kot je bil pripravljen priznati trg ali mediji.

Kaj pa je po vašem mnenju v preteklosti najbolj pripomoglo k sedanjemu stanju na trgu, kjer ste monopolisti?

Za naš tržni delež je najbolj krivo dejstvo, da ni bilo resne konkurence. Z resnostjo ne mislim, da konkurenca ni znala delati, ampak so imeli premalo kapitala. Če bi na trg vstopil močan igralec, bi bilo stanje bistveno drugačno. Vprašanje je, zakaj se to ni zgodilo. Verjetno zato, ker se močnemu tujemu igralcu ta vstop ne bi splačal.

Če se tujemu igralcu ne bi splačal, kako se lahko splača vam? Ali to pomeni, da ste tudi vi manj donosni?

Mislim, da imamo povsem povprečno donosnost. Pri vseh evropskih ponudnikih internetnih storitev, ki so v lasti nacionalnih telekomov, zelo težko zares ocenite njihovo donosnost. Mislite, da je razmerje v T-Online in Deutsche Telekomom kaj bolj transparentno kot med nami in Telekomom?

Ali plačujete Telekomu za storitve njihovih prodajnih referentov, pošiljanje vaših ponudb naročnikom isdn in podobno?

Absolutno. S pogodbami imamo natančno določeno, koliko nas stane, če pogodbo sklenejo na klicnem centru, v teletrgovini … Ne gre za majhne zneske. Tudi delo telekomovega operaterja je določeno, vsako malenkost imamo opredeljeno s pogodbami.

Zakaj ste se z Mobitelom tako upirali reviziji računskega sodišča?

Revizija nima nobene pravne podlage, kar so potrdila vsa pravna mnenja. Računskemu sodišču smo jasno povedali, da lahko preko Telekoma pregleda čisto vse naše poslovanje. Pričakujemo, da ga bojo v kratkem.

No, kake velike želje po revizorskem obisku verjetno niste imeli.

Tak pregled zahteva veliko časa. Sicer pa obstaja veliko drugih mehanizmov za pregled poslovanja naše družbe.

Koliko časa bi vam pobrala revizija?

Na Telekomu pričakujejo, da bodo revizorji še celo leto pri njih.

Februarja letos ste uvedli nov model širokopasovnega dostopa v internet prek priključkov adsl, ki vsebuje samo še tri pakete s hitrostmi 1.024/256 kbit/s, 2048/384 kbit/s in 4096/512 kbit/s. Zakaj?

Prej smo imeli zelo veliko paketov, naročniki pa so se dejansko odločali samo za tri. Mislim, da smo imeli samo 300 naročnikov, ki so uporabljali kak drug paket. Ponudbo smo želeli poenostaviti, jo narediti preglednejšo.

Telekom je v začetku januarja letos uvedel »bistream« model širokopasovnega dostopa do ponudnikov internetnih storitev, ki ponuja natanko te tri pakete. Naključje?

Naročniki, ki jih imamo na Telekomovem bitstreamu, morajo seveda uporabljati te pakete. Sicer pa te spremembe niso preveč bistvene, saj gre le za manjši popravek. Mi za vsako lokacijo izračunamo, kateri paket se nam splača ponuditi. Na najboljših lokacijah imamo svojo opremo, na ostalih se odločamo za ATM ali bitstream.

Po kakšnem cenovnem modelu zakupujete širokopasovno omrežje za ponujanje televizije ip? V Telekomovem ceniku namreč ni najti posebne ponudbe za paket 4096/0 kbit/s.

Najemamo po Telekomovem ceniku.

En kanal 4096/512 kbit/s stane po uradnem Telekomovem ceniku 8.870 tolarjev brez DDV. Če prištejemo še stroške programskih licenčnin in upoštevamo popuste, ki jih verjetno dobite pri Telekomu, še vedno ne vem, kako lahko pozitivno poslujete s končno ceno naročnine 2.583,33 SIT brez DDV …

Našo ekonomiko je treba iskati v paketu. Pokrije se pri določenem številu naročnikov.

Ali s približno 4000 uporabnikih siol tv že posluje pozitivno?

V tem trenutku še ne.

So krive tudi pomanjkljivosti vaše televizije? Sočasna priključitev dveh televizijskih aparatov še ni možna, radijskih in plačljivih televizijskih kanalov ne ponujate, teletekst dolgo ni deloval, zamiki so boli precejšnji, manjka snemanje oddaj na trdi disk …

Vračam vprašanje: kakšen presežek pa ponuja kabelska televizija? Razen tega, da ga lahko priključite na dva sprejemnika?

Ob zagonu nove storitve, ki naj bi prevzemala kabelske uporabnike, to ni ravno malenkost.

Zato bomo zdaj ponudili video na zahtevo. Nekaj naročnikov bo priključenih tudi že na adsl2+, ki ga bomo kmalu ponudili v Ljubljani.

Se niste odločili za vdsl?

Ne, vdsl je zanimivejši za Azijo, predvsem zaradi gostote poselitve.

Čigavo opremo ste izbrali?

Ne morem povedati.

Če se ne motim, je bil v igri tudi Iskratel.

Testiramo več vrst opreme.

Ali za iptv uporabljate najem optičnih vlaken, storitev, ki je bila nekoč znana kot »ethernet brez naprav«?

Da. To uporabljamo na veliki večini lokacij.

Večkrat smo se spraševali, kaj se sploh dogaja s projektom iptv. Ko ste ga zagnali, ste bili med prvimi v Evropi, nato je nekako zaspal, število naročnikov se ni večalo, niste ga oglaševali … Ste sploh še resno računali nanj?

Glavni problem je bila pasovna širina, saj obstoječi kodeki še ne omogočajo zadosti velikega stiskanja podatkov. Zato si nismo preveč prizadevali za nove naročnike.

Koliko naročnikov bi zdržalo vaše sedanje omrežje?

Težko vam natančno povem.

20.000?

To zagotovo. Marsikaj je odvisno tudi od geografske porazdelitev. Vemo, koliko priključkov lahko damo na posamezen dslam, da vse skupaj še normalno deluje.

Zakaj se niso uresničile napovedi nekdanjega direktorja Siola Mirana Krambergerja o prodoru Siolove televizije v Rusijo in Avstrijo?

Ne vem, na kakšni podlagi je dajal te napovedi. Ob prevzemu poslov nisem dobil nobenih stikov z morebitnimi ruskimi ali avstrijskimi kolegi. Možnosti za Rusijo pa še obstajajo.

Kaj pričakujete, da se bo letos zgodilo na internetnem trgu?

Malo povprašajte konkurenco. Mi čakamo prihod kabelskih operaterjev na trg govorne telefonije, novega alternativnega operaterja T-2 … Do konca leta bomo videli, kdo si bo znal izboriti svoj del trga.

Je prostora še dovolj?

Slovenija z manj kot 500.000 priključki ne more biti zadovoljna. Poglejte, kje smo danes in koliko trga še čaka na ponudnike.

Kakšni so vaši letošnji cilji?

10.000 naročnikov na Siolovo televizijo do konca leta, presegli bomo tudi število 100.000 uporabnikov adsl – vprašanje je le, se bo to zgodilo še pred dopusti ali po njih (smeh).