Apr 23

Vstaja strojev in sodni dan

V torek, 19 aprila, se je vojaški superračunalnik skynet začel zavedati samega sebe. Po dveh dneh samozavedanja je sklenil, da na tem planetu ni dovolj prostora za stroje in ljudi, zato je v četrtek sprožil jedrsko orožje. 21. aprila 2011 se je začel sodni dan in stroji so zavladali na opustošenem planetu. Tako je leta 1991 povedal igralec Arnold Schwarzenegger, ko je v drugem delu filmske serije Terminator razložil, kako se je začela vojna med roboti in ljudmi.

O napovedanem terminatorskem koncu sveta se ta teden niso pogovarjali samo ljubitelji znanstvene fantastike in oznanjevalci konca sveta, temveč je na sodni dan opozoril tudi James Cameron – režiserski oče terminatorske filmske franšize. V sredo je na twitterju zapisal, da filmski skynet že pripravlja svoj udarec. Vendar je hkrati dodal, da se moramo bolj kot prevlade strojev bati globalnega segrevanja.

Cameron se moti, je še isti dan zatrdil gostujoči spletni komentator Guardiana Adam Boult. V resnici se moramo bati obojega: globalnega segrevanja in morilskih robotov, je prepričan. Britansko obrambno ministrstvo je namreč prejšnji teden pozvalo vlado, da bi morala Velika Britanija sprejeti vsaj osnovna pravila, kakšno naj bo »sprejemljivo obnašanje« vojaških strojev. Predstavniki ministrstva so v posebni študiji opozorili (pdf), da jih nenadzorovana uporaba brezpilotnih letal, ki jih ameriška vojska in obveščevalne službe uporablja v Iraku in Afganistanu, vse bolj spominjajo na razmere, ki jih opisujejo filmi o Terminatorju.

Brezpilotna letala, ki patruljirajo po puščavah in včasih že kar sama presojajo, katero sumljivo šotorišče bi bilo dobro »preventivno« razstreliti s kako raketo, ne kršijo le najpomembnejšega zakona robotike, ki ga je leta 1942 postavil eden izmed najbolj znanih avtorjev znanstvene fantastike Isaac Asimov (»robot ne sme poškodovati človeka«). Načenjajo tudi zelo zahtevna pravna in etična vprašanja, saj vojaške vede ne vedo, kdo poveljuje avtonomnim vojaškim vojaškim robotom (vojaški poveljniki, operaterji, programerji?), kdo je odgovoren za njihove »napake« in koga obtožiti, če robot zagreši vojni zločin.

Podobne dileme odpira tudi napoved tehnološkega podjetja IBM, da bodo Watsona – računalnik, ki je pred dvema mesecema zmagal na ameriškem televizijskem kvizu jeopardy – najverjetneje naučili medicinskih znanosti, da bo lahko bolnišnicam pomagal pri diagnostiki. Predstavniki IBM sicer zagotavljajo, da bo prihodnji doktor Watson le orodje, s katerim bodo človeški zdravniki učinkoviteje poiskali prave terapije in zmanjšali možnost napačnega zdravljenja. Vendar pri tem pozabljajo, da se na številnih področjih že uresničile napovedi Arthurja Clarka iz romana Odiseja 2001, ki je predvidel, da bo naša odvisnost od strojev že na začetku drugega tisočletja skoraj popolna. To danes potrjujejo računalniški programi, ki ne odločajo le o odstranjevanju terorističnih groženj, ampak tudi o odobritvi ali zavrnitvi kreditov, usodi izdelkov na polici lokalne trgovine, prometni signalizaciji ter nakupu in prodaji delnic.

Cameron se je v poznejših pogovorih malce popravil in priznal, da grozeče prevlade strojev dejansko ne smemo podcenjevati, kar med drugim kaže tudi naša suženjska odvisnost od mobilnih telefonov. Se torej prihodnja strojna zavest skriva na mobilnikih? Morda res, saj sta raziskovalca Alasdair Allan in Pete Warden v sredo objavila poročilo, da Applov pametni telefon iphone v posebno datoteko zapisuje vsak korak, ki ga naredi njegov uporabnik (enako so do danes ugotovili tudi za iphonove androidne in okenske tekmece). Prav to pa je sprva počel tudi terminatorski skynet.

Enhanced by Zemanta

2 Comments

Leave a comment

no