Zasebnost po Googlu

V četrtek je google postal še boljši spletni iskalnik, so prepričani njegovi vodilni. Pri razvrščanju zadetkov bo lahko učinkoviteje upošteval namige, ki jih pušča dobra milijarda uporabnikov njihovih izdelkov in storitev. Iskalni algoritem bo pri vsakem registriranem uporabniku prešteval ključne besede iz elektronskih pisem, pregledoval sezname ogledanih videoposnetkov, jih povezoval s spletnimi prijatelji in stiki ter si pomagal s podatki z mobilnega telefona.

Prva objava: Sobotna priloga Dela, 3. marec 2012, fotografija LJK

Omenjene uporabniške podatke je Google zbiral že prej, a so bili – vsaj uradno – razpršeni med različnimi spletnimi storitvami.

Njihov spletni iskalnik je začel že kmalu hraniti zgodovino iskanja, ki je bilo vezano na posamezni osebni računalnik ali mobilno napravo. Vendar te zgodovine ni mogel neposredno povezati z uporabnikom, ker za spletno iskanje ni bila potrebna prijava. To se je spremenilo po uvedbi poštne storitve gmail, ki je zahtevala uporabniški račun, in z razmahom pametnih androidnih mobilnikov, na katere so se uporabniki prijavljali z gmailovim geslom (googlovim računom). Ker so bili uporabniki elektronske pošte in mobilnika prijavljeni ves čas, so jim lahko začeli googlovci slediti tudi med uporabo drugih storitev: ogledovanjem videov na spletni strani youtube, branjem novic in knjig (google news, google books), iskanjem po zemljevidih (google maps), elektronskim druženjem (google+), bloganjem (blogger), urejanjem dokumentov (docs) in objavljanjem fotografskih albumov (picasa).

Pozorni opazovalci spleta – med njimi Eli Pariser, avtor knjige The Filter Bubble: What The Internet Is Hiding From You – so opazili, da njihovo sledenje vidno vpliva na zadetke, ki jih je razvrstil googlov iskalnik. Različni uporabniki so na zaslonih zagledali drugačne zadetke in oglase, odvisno od njihove lokacije, demografske skupine in spletnih navad. Vendar so bile te prilagoditve kljub zaskrbljenosti kritikov razmeroma omejene, saj je Google storitve dodajal (ali prevzemal) postopoma, zato so zanje veljala različna zasebnostna pravila in ovirala naprednejše podatkovne analize.

Četrtkovo poenotenje zasebnostnih pravil za vse storitve bo to pomanjkljivost odpravilo, menijo pri Googlu. Uporabniki bodo deležni »boljše izkušnje«, oglaševalcem bodo lahko prodajali še bolj natančno (u)merjene oglase. Le sprijazniti se bo treba z novim posegom v elektronsko zasebnost.

Protesti regulatorjev

Čeprav je Google spremembe napovedal pravočasno in jih uporabnikom predstavil v neobičajno razumljivem jeziku, so nova pravila takoj napadli ameriški in evropski regulatorji, varuhi elektronske zasebnosti in drugi predstavniki civilnodružbenih organizacij.

Skupina generalnih tožilcev iz 38 ameriških zveznih držav je predsedniku uprave Googla Larryju Pageu poslala zelo ostro pismo (pdf), v katerem so nova pravila opisali kot »sporna in skrb zbujajoča«. Uporabniki določenih storitev – denimo elektronske pošte – ob sklenitvi računa niso mogli vedeti (ali se strinjati), da bo ponudnik njihove podatke nekoč združeval s spletnimi iskanji, nakupi, popotnimi navadami, televizijskim okusom in uporabo mobilnika. Odgovori tiskovnih predstavnikov, da lahko uporabniki izbrišejo račun, če se s spremembami ne strinjajo, so po mnenju tožilcev problematični, saj pri Googlu zelo dobro vedo, kako visoke izstopne stroške ima lahko taka ukinitev, ki prinaša zamenjavo elektronskega naslova, izgubo stikov in dnevnih spletnih rutin, reševanje podatkov ter iskanje novega ponudnika (načrtno povečevanje izstopnih stroškov je med ponudniki spletnih storitev ena najpomembnejših poslovnih zapovedi). To še zlasti velja za uporabnike androidnih mobilnikov, ki so brez googlovega računa skoraj neuporabni, in javne ustanove, ki so se zaradi varčevanja odločale za namestitev googlovih pisarniških storitev.

Podobno kritični so bili predstavniki francoskega informacijskega pooblaščenca CNIL, ki so zapisali, da Google z združevanjem uporabniških podatkov krši evropske zakone o varovanju podatkov in elektronske zasebnosti, zato bodo zahtevali posebno preiskavo, v kateri bodo ugotavljali združljivost novih pravil z evropsko zakonodajo (namen, obseg in možni uporabniki osebnih podatkov) ter zahtevali nekatere spremembe (možnost nesledenja ali izpisa brez ukinitve računa, omejitev združevanja podatkov …). »Pozorno proučitev« googlovih sprememb so napovedali pri evropski komisiji, kjer so pred nekaj tedni predstavili prenovljeno direktivo o varstvu podatkov (pravico do elektronske pozabe), s podjetjem pa se ukvarjajo tudi evropski in ameriški varuhi konkurence, ki preiskujejo obtožbe, da googlov iskalnik previsoko razvršča svoje izdelke in storitve – kar bi pomenilo zlorabo prevladujočega položaja na iskalniškem trgu.

Pri Googlu se branijo, da bodo imeli njihovi uporabniki še vedno dovolj možnosti za varovanje zasebnosti. Če jih moti sledenje, se mu lahko izognejo z doslednim odjavljanjem z osebnega računa, rednim brisanjem skalne zgodovine in drugimi ukrepi za varnejšo uporabo spletnih storitev. Vendar je tako početje tako nerodno, da odvrne tudi ozaveščene uporabnike spleta. Bi moral Google poslušati pripombe kritikov in uporabnikom olajšati varovanje elektronske zasebnosti?

»Zloba« ali nuja?

Google je danes eden najpomembnejših »vratarjev« za dostop do informacij na svetovnem spletu, brez katerega si večina uporabnikov sploh ne predstavlja interneta. Regulatorji zato verjamejo, da velika tržna moč prinaša tudi odgovornosti – spoštovanje uporabniških pravic – in ne le povečevanja dobičkov za vsako ceno. Delničarji razmišljajo drugače, saj jih skrbijo nekoliko slabši poslovni rezultati v zadnjem obdobju, ko podjetje nekajkrat ni doseglo napovedanih prihodkov.

Nižji prihodki kažejo, da Google morda izgublja nekdanjo prevlado na oglaševalskem trgu (lani so z oglasi zaslužili dobrih 38 milijard dolarjev), saj so se začeli oglaševalci seliti na druge ponudnike storitev – zlasti Facebook, ki na uporabniško zasebnost že od ustanovitve ni preveč občutljiv in lahko osebne podatke obdeluje precej temeljiteje od tekmecev. Zato je mogoče četrtkove spremembe zasebnostnih pravil razumeti predvsem kot neizogibno obrambno potezo, kakršno je lani napovedal novinar ameriškega poslovnega tednika Fast Company Farhad Mandjoo v dolgem prispevku o vojni tehnoloških velikanov, ki se bo začela letos.

Mandjoo je analiziral prednosti in slabosti štirih podjetij, ki se bodo najbolj neposredno spopadla za spletno prevlado: Amazon, Google, Facebook in Apple, ki so doslej delovali na ločenih trgih (trgovina, spletno iskanje, družabna omrežja, računalniki in vsebine), a so se začeli zaradi lova na uporabnike in spletni oglaševalski denar vse bolj prekrivati. Zato bodo morali njihovi predsedniki uprav krepiti osnovno dejavnost – Google hoče z novim pravilnikom izboljšati natančnost merjenih oglasov, s katerimi ustvari 98 odstotkov vseh prihodkov – in hkrati razvijati nove storitve, ki bodo zavirale prehitro rast konkurenčnih ponudnikov. Meje med podjetji se bodo vse bolj brisale, saj bodo poskušali vsi veliki igralci sami ali v partnerstvih obvladovati celoten spletni ekosistem: razvrščanje informacij, osebne stike, komunikacijo, prodajo, medijske vsebine, elektronska plačila, osebne elektronske naprave, programsko opremo in infrastrukturo, po kateri se pretakajo podatki.

Moč, ki jo bodo s tem pridobili, je težko predstavljiva in v zgodovini še nima ustrezne primerjave. Kako jo bodo uporabili, pa je odvisno od enakih dejavnikov, ki usmerjajo tudi vsa druga področja družbe in gospodarstva: finančnih interesov, informacijske (geo)politike, zakonodaje, regulacije, kulture in ideologije. Razmerje moči bodo nazorno razkrile že prihodnje odločitve evropskih in ameriških regulatorjev. Bodo Googlu dovolili enostransko spreminjanje zasebnostnih pravil? Bodo zahtevali omejitve, ki bodo vplivale tudi na vsa druga spletna podjetja? Posledice bodo v obeh primerih globoke in trajne.