May 27

Zaton informacijske družbe

Svet svetovnega spleta ni vzporeden svet, v katerem nehajo veljati zakon, morala in splošna pravila družbe, v kateri živimo, je v torkovem neuradnem otvoritvenem govoru srečanja skupine G8 izjavil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Zato je treba na svetovnem spletu narediti red in uvesti osnovna pravila, ki bodo preprečila nekatere najhujše internetne grehe – zlasti krajo intelektualne lastnine in poseganje v zasebnost uporabnikov.

Sarkozyjeve misli niso nove, saj svetovni splet že dolgo vzbuja nelagodje številnih družbenih skupin in gospodarskih panog, ki so zaradi digitalne revolucije izgubile del nadzora nad državljani in potrošniki: staršev, politike, tradicionalnih medijev in založniške industrije. Vendar so bile zahteve po regulaciji interneta doslej razmeroma previdne, omejene na posamezne nacionalne države in konference, saj so bile v popolnem nasprotju s prevladujočo internetno ideologijo, ki je zagovarjala prost pretok informacij, internetno nevtralnost in nevmešavanje države v svetovni splet. Hkrati se je ideja svobodnega interneta lepo dopolnjevala z drugo vplivno ideologijo zadnjih desetletij, ki je verjela v neomejen pretok kapitala, globalizacijo in nevmešavanje države v svobodni trg. Ideologijo, ki je vsako leto grmela iz visokih prižnic globalnih gospodarsko-političnih srečanj, kakršno je tudi srečanje skupine G8.

Če lahko francoski predsednik s takšne prižnice zagrmi, da je treba na svetovnem spletu narediti red, njegovih besed ni mogoče razumeti le kot eno izmed številnih populističnih provokacij. Njihova politična sprejemljivost namreč potrjuje, da so se začela v zadnjih letih bistveno spreminjati razmerja moči med internetnimi ideologi, ki so med drugim zasnovali idejo »informacijske družbe«, in novimi glasovi, ki prihodnost gospodarstva vidijo v »ustvarjalni ekonomiji«. Ideja informacijske družbe je stavila na prost dostop do informacijske infrastrukture, zato je poskušala odpraviti vse ovire, ki bi lahko zavirali polaganje kablov, elektronsko trgovanje, pretok informacij in razvoj internetnih storitev. Ustvarjalna ekonomija, nasprotno, temelji na izkoriščanju intelektualne lastnine, zato njeni zagovorniki v odprtosti interneta vidijo predvsem piratstvo in brezplačnostni virus, ki »ustvarjalnim industrijam« odžira prihodke in povzroča gospodarsko škodo.

V časih, ko je prevladovala ideja informacijske družbe, so veljali interesi ustvarjalne industrije za preživete ali celo protiliberalne. Zagovorniki odprtega interneta – predstavniki internetnih podjetij, misleci silicijeve doline, inženirji in akademiki – so trdili, da se velika internetna podjetja (Google, Amazon …) ne bi nikoli razvila, če bi o internetu odločala telekomunikacijska podjetja, države ali založniki. Kritika svobodnega interneta je imela pridih želje po cenzuri, poskusa ohranjanja starih monopolov in celo nedemokratičnosti, zato so si le redki zahodni politiki upali javno izreči kak protiinternetni pomislek. Na prelomu tisočletja pa se je začel odnos do internetnih svoboščin spreminjati, saj so postale informacijske in komunikacijske tehnologije nepogrešljiva sestavina razprav o boju proti terorizmu, prihodnosti dela, krizi demokracije, novih informacijskih monopolih in varstvu zasebnosti. Zahteve po nadzoru interneta so postajale politično vse bolj sprejemljive, znova se je začelo krepiti tudi tradicionalno zavezništvo med politiko in medijsko industrijo.

To kažejo tudi medijski odzivi na Sarkozyjev govor. Komentatorji so sicer predstavili nasprotna stališča zagovornikov internetne odprtosti in omenili strogo francosko protipiratsko zakonodajo, ki jo je pred dvema letoma sprejela Sarkozyjeva vlada. Vendar so bile odločnejše kritike njegovega nastopa razmeroma redke – tudi zato, ker so privoščljivi in »maščevalni stari mediji« v Sarkozyju našli nepričakovanega zaveznika, je prepričan pionirski spletni ideolog John Perry Barlow. Kako nevarna so lahko nenačelna zavezništva med medijsko industrijo in populistično politiko, pa že nekaj let nazorno kaže italijanski primer, ki v zadnjem času dobiva vse več posnemovalcev.

(fotografija mcculloughcm/FlickrCC)

Enhanced by Zemanta

No Comments

Leave a comment

no