Zrcalni svetovi
Pred dvajsetimi leti je ameriški profesor in računalnikar David Gelernter napovedal, da bo v računalnikih kmalu mogoče ustvariti popolno zrcalno kopijo fizičnega sveta.
V vplivni knjigi Mirror Worlds je opisal programerska orodja in postopke za gradnjo zrcalnih svetov. Elektronska tipala, kamere, lokacijski podatki in velike statistične zbirke podatkov bodo priskrbele informacije. Računalniški programi bodo iz teh informacijskih gradnikov sestavili natančne modele stavb, podjetij, mest in držav, ki jih bodo spoznavali, oblikovali in spreminjali njihovi operaterji – nekakšni vladarji zrcalnih svetov.
Gelernterjevo knjigo sta kot študenta prebrala tudi soustanovitelja Googla Sergej Brin in Larry Page, je v knjigi o zgodovini Googla In The Plex zapisal ameriški tehnološki zgodovinar in novinar Steven Levy. Zamisel o popolni kopiji fizičnega sveta ju je prevzela in postala najpomembnejše vodilo njunega poznejšega podjetja, zato sta sklenila, da bosta z Googlom zbrala in uredila svet informacij.
Za hiter in učinkovit spletni iskalnik sta potrebovala seznam vseh spletnih strani in vsebin. Skeniranje knjig jima je prineslo več deset milijonov strani pisane besede, na kateri so se izpopolnjevali jezikovni algoritmi. Elektronska pošta gmail je Googlu povedala, kakšna je neformalna pisna komunikacija in o čem se ljudje pogovarjajo. Videostoritev youtube je zbrala velik del popularne glasbe in shranila veliko milijonov ur videoposnetkov o skoraj vsem, kar se dogaja na zemlji. Androidni pametni mobilniki so beležili lokacije in družabno omrežje uporabnikov, obsežne zbirateljske projekte pa sta financirala z oglasnimi prihodki – nekakšnim stranskim učinkom natančnega poznavanja človeških navad.
Googlovih vozil, ki bodo v prihodnjih mesecih snemala slovenska mesta za storitev street view (ulični pogled), ne bodo zanimali posamezniki, narobe parkirani avtomobili ali nezvesti soprogi, ki bodo ravno bežali skozi okno. Natančno snemanje ulic je za Google samo novo zajemanje informacij, ki jih potrebujejo za gradnjo zasebnega zrcalnega sveta, v katerem so fizični predmeti in ljudje le delci informacij, ki jih bodo razvrščali, obdelovali in prepoznavali njihovi algoritmi. Pri tem jim bodo pomagali še vsi drugi podatki, ki so jih z uporabo (navidez) brezplačnih storitev podjetju že zdavnaj zaupali tudi slovenski državljani.
Kaj za Slovenijo pomeni, da bo do konca leta postala še malce natančneje izrisan predel Googlovega zrcalnega sveta? David Gelernter je opozoril, da se bodo meje med fizičnim svetom in njegovo kopijo postopno zabrisale. Uporabniki, ki bodo prepričani, da s storitvijo uličnega pogleda spoznavajo Slovenijo, bodo v resnici gledali samo njen elektronski odsev, ki ga bo z videoposnetkov in naših uporabniških podatkov izrisal Google – njegovi poslovni in morda nekoč tudi politični interesi. Na ta odsev pa njeni prebivalci ne bomo imeli prav veliko vpliva ali možnosti za pritožbe.