Estetika algoritmov
Lily je leteči robotek oziroma robotka. Težka je dober kilogram, ima štiri propelerje in je dovolj majhna, da jo lastnik lahko spravi v nahrbtnik. Izdelala sta jo ameriška študenta robotike Henry Bradlow in Antoine Balaresque, ki imata zelo jasen cilj: začeti novo fotografsko revolucijo.
Robotka je izurjena za osebnega letečega fotografa. Namenjena je uporabnikom akcijskih kamer, ki hočejo na spletnih družabnih omrežjih objaviti še bolj atraktiven pogled na športne podvige. Za uporabo niso potrebne veščine, ki jih zahteva snemanje z brezpilotnimi letalci. Lily samo vržemo v zrak in njena tipala v duhu nekdanje Kodakove škatlaste kamere poskrbijo za vse ostalo.
Vodotesna leteča fotografinja zna sama slediti motivu, ki smuča, deska, teče, kolesari, kajta ali vesla med rečnimi brzicami. Opremljena je z zmogljivimi algoritmi za analizo in prepoznavo slike, ki skrbijo za umirjanje videoposnetka in izračunajo primerno kompozicijo. Ko se po približno dvajsetih minutah snemanja utrudi, pristane ob lastniku in pošlje slikovne datoteke njegovemu mobilniku.
V Lily so združene vse tehnologije, ki so v zadnjem desetletju spremenile zajemanje in izmenjavo podob. Njena kamera zajema video visoke razločljivosti, zna se povezati z mobilnikom in svetovnim spletom. Njena galerija pa so družabna omrežja, saj večina digitalnih posnetkov zaživi samo v nekaj kratkih trenutkih, ko so objavljeni na osebni časovnici in so deležni prvih „lajkov“. Poleg tehnologij pa so se v robotki srečali tudi poslovni modeli, kakršne zahteva instagramska ekonomija, saj ustanovitelja nista pridobila zagonskih milijonov zato, ker bosta nekoč prodajala fotografski izdelek in dodatno opremo. Vlagatelje je pritegnila veliko radikalnejša možnost.
Tehnologija pri Lily ni več samo fotografska pomočnica. Svetlomeri, osvetlitvena avtomatika, samodejno ostrenje in računalniška analiza motiva so močno vplivali na zajemanje podob že v časih filma. Softversko popravljanje objektivov, samodejna uporaba filtrov za izboljševanje motiva, programi za obdelavo posnetkov in pomočniki za boljšo kompozicijo so nepogrešljivi spremljevalci digitalnih fotoaparatov in fotografskih mobilnikov. Ti pripomočki so spreminjali fotografsko estetiko in olajšali eksperimentiranje s podobami, a so na sprožilec še vedno pritisnili ljudje in fotografije kazali drugim ljudem.
Na spletnih družabnih omrežjih so posnetke najprej videli računalniški algoritmi. Sprva so se iz velike zbirke datotek samo učili – prepoznavali obraze in motive –, nato so jih začeli zaposlovati kot fotografske kuratorje. Fotografske agencije stock, upravljavci družabnih omrežij in medijski naročniki so potrebovali zmogljive filtre za brskanje med milijardami posnetkov in iskanje primernih motivov. Na izbiro fotografij ni vplivala samo njihova spletna viralnost, število ogledov in pozitivnih ocen, temveč so raziskovalci razvili tudi algoritme, ki so ocenili kompozicijo in vsebinsko atraktivnost posnetkov.
Fotografska robotka bo sklenila algoritemski krog. Njeni algoritmi bodo v realnem času analizirali pogled leteče kamere in sami – brez človeškega ukaza – lovili odločilne trenutke. Pri kadriranju jim bodo pomagala pravila, ki so jih izluščili iz fotografskih agencij in družabnih omrežij. Zato bodo Lilyjini posnetki popolnoma ustrezali okusu spletnih uredniških algoritmov, ki odločajo o njihovi spletni prepoznavnosti.
Nevidno razraščanje algoritemske estetike vse bolj vpliva na izbiro fotografij, ki jo uporabnikom prikazujejo spletne storitve in jih objavljajo mediji. Njihovi prikazi oblikujejo pogled prihodnjih fotografov in zahteve naročnikov, ki potrebujejo hitra ilustrativna gradiva. V tej estetiki ni ničesar zares fotografskega, samo statistična analiza barvnih odtenkov, likovnih elementov in pozitivnih spletnih odzivov, ki pomagajo predvideti uporabniški okus. Zanjo so prilagojeni poslovni modeli podjetij, ki bodo služila z zajemom in izmenjavo fotografskih podob. Pa tudi veščine človeških profesionalcev, ki bodo razvijali in upravljali fotografske algoritme.
Profesionalcev, med katerimi bo le malo današnjih fotografov. In še manj fotografskih kritikov.
(fotografija: x6e38/FlickrCC)