Natisni si pištolo

Samooklicani ameriški zagovornik prostega trga in anarhist Cody Wilson je pokleknil v strelski položaj. Zaslišal se je strel in Wilson je zmagoslavno pogledal v kamero. Posnetek je ujel prvi uspešni strel domače plastične pištole, ki jo je izdelal trirazsežni tiskalnik, načrte za njeno izdelavo pa je mogoče prenesti s svetovnega spleta.

Wilsonova aktivistična skupina Defense Distributed je na spletni dražbi ebay za dobrih šest tisoč evrov kupila tiskalnik, ki namesto črnila prši posebno plastično maso in zna izdelati poljubne predmete (postopek je znan kot »trirazsežno tiskanje«). Pripravili so računalniške načrte in natisnili petnajst sestavnih delov, iz katerih je nastala njihova plastična pištola liberator. Postopek izdelave so skupaj z videom objavili na svetovnem spletu in ga pospremili z mislijo, da država zdaj nima več monopola nad izdelavo orožja, ampak je ta ustavna pravica končno zagotovljena vsem ameriškim državljanom.

Ameriška oblast ni bila navdušena nad Wilsonovim dosežkom. Defense Distributed je obvestila, da je z objavo načrtov prekršilo določila, ki prepovedujejo izvoz orožja v tujino, zato jih morajo umakniti s spleta. Podatke so bolj ali manj prostovoljno umaknile tudi številne druge ameriške spletne strani, youtube je utemeljil izbris s kršenjem avtorskih pravic, saj Wilson ni pridobil dovoljenja za predvajanje glasbe v pištolarskem videoposnetku. Ukrepom so se takoj uprli zagovorniki pravice do nošenja orožja in lobisti tiskalniške industrije, ki so strašili pred regulatorsko zadušitvijo inovativne gospodarske panoge in trdili, da je država s prepovedjo objave posegla v Wilsonovo pravico do svobode govora in odprte izmenjave znanja.

Njihovi protesti niso zalegli, a so bila birokratska prizadevanja ameriške administracije kljub temu neuspešna. Načrte za izdelavo plastične pištole je še pred umikom preneslo več kot sto tisoč uporabnikov spleta in jih je kljub prepovedi še vedno mogoče najti že z nekaj kliki.

Vznemirjenje ameriškega notranjega in obrambnega ministrstva je razumljivo. Novinarji britanskega tabloida Mail on Sunday so natisnjeno pištolo uspešno pretihotapili na vlak Eurostar, na katerem uporabljajo podobne varnostne preglede kot na letališčih. Napoved, da si bo mogoče doma čez nekaj let natisniti nezaznavno jurišno in drugo prepovedano orožje, je velik izziv za regulatorje in zakonodajalce, ki imajo težave že z nadzorom običajnih ubijalskih orodij. Poznavalci tehnoloških trendov so prepričani, da je natisnjena pištola prva napoved tehnološke in industrijske revolucije.

»Če bi bil danes mlad inženir na začetku kariere, bi se zagotovo posvetil trirazsežnemu tiskanju,« mi je v lanskem pogovoru povedal slovenski izumitelj in razvijalec prvega žepnega kalkulatorja Franc Rode. Možnosti nove proizvodne tehnologije so se mu zdele neomejene. Trirazsežni tiskalniki znajo iz računalniških modelov natančno izdelati različne predmete – od ležajev in preciznih mehanizmov do medicinskih protez. Znani so uspešni primeri rekonstrukcije kolenske pogačice, ki so jo izkušeni protetiki natančno rekonstruirali in z uporabo posebne biomase izdelali novo kost, ki se je natančno prilegala sklepu. Razvoj novih materialov bo nekoč omogočal sestavljanje celic iz molekul, najzmogljivejše laboratorijske naprave znajo že danes sestavljati celo posamične atome.

»Danes so trirazsežni tiskalniki na razvojni stopnji običajnih tiskalnikov v sedemdesetih letih, ki so komaj znali natisniti navadno stran besedila. A bomo morda doma že kmalu imeli tiskalnike, ki nam bodo znali natisniti izdelke, ko se nam bodo pokvarili in bodo še v garanciji,« je bil navdušen Rode.

Podobno optimistična sta raziskovalca Hod Lipson in Melba Kurman, ki sta v knjigi Fabricated: The New World of 3D Printing (2013) opisala prihodnjo rabo trirazsežnega tiskanja v umetnosti, proizvodnji in medicini. Prepričana sta, da bo nov način proizvodnje izjemno pocenil številne izdelke (opisala sta delujoči prototip učinkovitega avtomobila), hkrati bo tiskanje prijaznejše do okolja (manj odpadkov in porabe energije) in bo omogočilo predmete, ki jih danes še ne znamo izdelati (pametne tkanine, izjemno čiste materiale …). Zanimanje za novo tehnologijo potrjujejo tudi vlagatelji, saj je globalna prodaja trirazsežne tiskarske tehnologije lani zrasla za tretjino in presegla dve milijardi dolarjev. Dovolj, da so jo opazili evropski uradniki in jo omenili med morebitnimi tehnološkimi rešiteljicami evropske industrije.

Vendar natisnjena pištola opozarja, da posledice domnevne nove tehnološke revolucije ne bodo samo pozitivne. Načrti za domačo izdelavo orožja in drugih izdelkov potujejo po enakih decentraliziranih komunikacijskih omrežjih kot glasbene, filmske in besedilne datoteke, zato jih bo težko učinkovito nadzorovati in omejevati. Tiskalniških receptov si ne bodo izmenjevali samo teroristi, ampak tudi ponarejevalci, industrijski vohuni in čisto običajni uporabniki, ki si bodo hoteli doma natisniti najnovejšo kolekcijo dragega modnega oblikovalca. Domače tiskanje bo odpravilo veliko delovnih mest v trgovini, proizvodnji in transportu, nekatere vlade so že naročile prve študije, kako preprečiti domače tiskanje biološkega orožja, »izboljševanje« človeških organov in izdelavo nepreverjenih zdravil.

Avtorji teh študij so (neuradno) predlagali še več nadzora nad komunikacijami, obvezno preverjanje strank pred nakupom in registracijo trirazsežnih tiskalnikov ter uvedbo posebnih varovalk, ki bi tiskalnikom prepovedale tiskanje spornih izdelkov. Dosedanje izkušnje z nadzorom interneta kažejo, da takšni ukrepi niso le neučinkoviti in večinoma nesmiselni, ampak prinašajo več škode kot koristi.

Odzivi na teroristični napad na newyorška dvojčka so pred dobrim desetletjem pokazali, kako hitro lahko celo demokratične države sprejmejo zakone, ki močno povečajo nadzor nad državljani in omejijo njihove pravice. Retorika vojne proti terorizmu ni okrepila le pooblastil policije in tajnih služb, ampak je tudi olajšala sprejemanje mednarodnih protipiratskih in protiponarejevalnih sporazumov (Acta, Sopa …), ki so jih prej neuspešno zahtevali založniški in patentni lobiji. Prestrezanje osebnih elektronskih komunikacij brez sodnega naloga je postalo običajno in prebivalci so se morali sprijazniti z dejstvom, da je v elektronskem svetu zahteva po domnevni varnosti pomembnejša od pravice do zasebnosti.

Zato ni težko že danes predvideti vsebine političnih govorov, ki bodo pospremili prvi resnejši incident z natisnjenim orožjem, škodljivim zdravilom ali ponarejenim nadomestnim organom. A tudi napovedati nepripravljenosti tehnoloških podjetij, da bi sama postavila pravila odgovorne rabe trirazsežnih tiskalnikov, saj se to doslej ni zgodilo še na nobenem obetavnem trgu.

Na tak dogodek verjetno ne bo treba dolgo čakati. Samo nekaj tednov po objavi načrtov za prvo doma natisnjeno pištolo se je na svetovnem spletu znašel nov posnetek. Domači orožar, ki se je predstavil kot »Joe«, je na njem predstavil izboljšano različico prvotnega liberatorja, s katerim je uspešno izstrelil kar devet nabojev (njegov predhodnik Wilson je izstrelil enega). Za izdelavo pištole ni več potreboval dragega industrijskega tiskalnika, ki so ga kupili člani Defense Distributed, ampak je uporabil štirikrat cenejšo domačo napravo, ki stane približno 1500 evrov (cene osnovnih modelov so že padle pod 500 evrov). Ker je našel cenejše tiskarske materiale, je lahko novo pištolo izdelal že za dobrih dvajset evrov, kar je dosegljivo tudi popolnim orožarskim amaterjem.

Njegovega orožja verjetno nikoli ne bodo uporabili pri ropu banke ali ugrabitvi letala, vendar to ni bil namen Joejevega posnetka. Nadgradnja prvega liberatorja je predvsem pokazala hitrost in smer razvoja trirazsežnega tiskanja. In opomnila, kako slabo smo pripravljeni na njene prihodnje (zlo)rabe.

(Sobotna priloga Dela, 25. maj 2013)