Primerjalno: brezzrcalni fotoaparati 2010
Proizvajalci fotografske opreme so presodili, da je med kupci fotoaparatov čedalje več uporabnikov, ki se jim zdijo digitalni zrcalno refleksni fotoaparati (DSLR) preveliki in pretežki, kompaktni in premalo zmogljivi za resnejšo fotografsko rabo. Zato so v zadnjem letu zelo povečali ponudbo »brezzrcalnih« fotoaparatov, s katerimi poskušajo združiti prednosti obeh fotografskih svetov. Od fotoaparatov DSLR so prevzeli večja svetlobna tipala (senzorje) in izmenljive objektive, od kompaktnih fotoaparatov pa manjšo težo in mere.
Prednosti zrcalno refleksnih in kompaktnih aparatov, a tudi omejitve
Olympus in Panasonic sta tako predstavila nove modele fotoaparatov, ki podpirajo njun skupni standard mikro štiri tretjine (m4/3), in ponudbo povečala z novimi izmenljivimi objektivi. Sony in Samsung pa sta se odločila za večja tipala (APS-C), a kot dolgoletna tekmeca nista poiskala skupnega standarda, temveč sta izbrala vsak svojo brezzrcalno pot. Sony bo v prihodnosti stavil na fotoaparate NEX, Samsung pa je nakazal, v katero smer se bo razvijala njihova serija NX.
Čeprav brezzrcalni fotoaparati hitro povečujejo svoj tržni delež na Japonskem, so evropski in ameriški kupci še nekoliko zadržani. Cene brezzrcalnih fotoaparatov se z dodatnimi objektivi hitro približajo cenam vstopnih zrcalno refleksnih modelov ali jih celo presežejo, njihove tehnične zmogljivosti pa zaostajajo za fotoaparati DSLR – predvsem po hitrosti samodejnega ostrenja (avtofokus) in kakovosti fotografij, posnetih pri višjih občutljivostih (nad ISO 800). Poleg tega je danes še težko napovedati, kateri izmed treh današnjih standardov se bo dolgoročno obdržal, kar povečuje tveganost naložbe v brezzrcalno opremo.
Kljub omenjenim pomislekom so preizkušeni brezzrcalni modeli (Panasonicov GF1 in GH1, Olympusov E-PL2, Sonyjev NEX5 in Samsungov NX-10) pokazali, da zlahka presežejo kompaktne fotoaparate in na večini področij fotografije tekmujejo z večjimi modeli DSLR. Vendar so med njimi tudi zelo velike razlike.
Mikro štiri tretjine
Olympus in Panasonic sta standard m4/3 predstavila že pred dvema letoma, zato imata pred letošnjima tekmecema kar nekaj naskoka. Njuna prednost ne pomeni le največ uporabnikov in trenutno najboljše izbire fotoaparatov, objektivov in dodatne opreme (s preprostim pretvornikom je mogoče na fotoaparatih m4/3 uporabiti tako rekoč vsak star ali nov objektiv katerega koli proizvajalca), ampak je zelo očitna tudi pri sami uporabi fotoaparatov m4/3, saj so oblikovalci in programerji odpravili večino začetnih pomanjkljivosti. Najnovejši modeli Olympusovih in Panasonicovih fotoaparatov so zato zreli izdelki, ki kažejo vse prednosti, a tudi prihodnje omejitve standarda m4/3.
Največja slabost fotoaparatov m4/3 je velikost tipala za zajem svetlobe, saj je tipalo m4/3 precej manjše od APS-C, ki ga uporabljata tekmeca. To pomeni več šuma na fotografijah, posnetih pri visoki občutljivosti (ISO 800 ali več), in nekoliko slabšo »dinamiko« posnetka (razmerje med najsvetlejšimi in najtemnejšimi deli fotografije). Ta fizična omejitev bo standard m4/3 ovirala tudi v prihodnosti, saj manjše tipalo kljub prihodnjim izboljšavam nikoli ne bo moglo popolnoma enakovredno tekmovati z večjimi tipali. Zato nekateri kritiki že danes dvomijo, da ima ta standard ob vseh novih tekmecih sploh kako dolgoročno prihodnost.
Po drugi strani pa Olympusovi in Panasonicovi fotoaparati kljub določenim omejitvam kažejo, da znajo že sedanja tipala m4/3 v dobrih svetlobnih razmerah zajeti posnetke enake kakovosti, kot so posnetki tistih, ki jih ujamejo fotoaparati DSLR ali brezzrcalni fotoaparati s tipalom APS-C. Zato je mogoče s fotoaparati m4/3 sestaviti zelo lahke priročne fotografske ali videokomplete, s katerimi se lahko lotimo tudi zahtevnejših fotografskih nalog, denimo fotografiranja porok, koncertov in popotovanj. Tega pa neposredni tekmeci v tem trenutku še ne omogočajo – predvsem zaradi majhne izbire objektivov in druge dodatne opreme.
Sony NEX
Če je pri fotoaparatih m4/3 fotografska izkušnja precej boljša od njihovih tehničnih zmogljivosti, je pri Sonyjevem modelu NEX5 ravno nasprotno. Prvi Sonyjev brezzrcalni poskus je tehnološko zelo napreden izdelek. Opremljen je s trenutno najboljšim tipalom na brezzrcalnem trgu, ki lahko ujame uporabne fotografije celo pri ISO 6400. Fotoaparat zna izrabiti napredno možnost fotografiranja v načinu HDR (za fotografiranje zelo kontrastnih motivov), podpira panoramske in celo trirazsežne posnetke, ima zelo dober zaslon in spodoben standardni objektiv, ohišje pa kljub majhnosti omogoča dovolj dober oprijem za udobno fotografiranje in snemanje videov.
Če smo fotografirali v zapisu RAW, smo s Sonyjem posneli najkakovostnejše fotografije med vsemi preizkušenimi fotoaparati (po zajetih podrobnostih in dinamiki). Vendar nobenega fotoaparata ne sestavljajo le tehnične lastnosti, temveč tudi oblikovne in programerske rešitve, ki precej vplivajo na njegovo uporabnost. Pri tem pa Sonyjev brezzrcalni prvenec ne pusti dobrega vtisa. Zaradi majhnosti ohišja je velika večina vseh nastavitev – tudi najpogostejših – dosegljiva le v menijih, kar zelo upočasni fotografsko delo, če ne uporabljamo popolne avtomatike. Ti meniji pri močni svetlobi niso najbolje vidni – kar je omejitev tako rekoč vseh zaslonov –, prav tako je zelo težko preveriti, ali je samodejno ostrenje dobro opravilo svoje delo, saj je pregledovanje posnetkov počasno in nerodno, globinska ostrina pa zaradi velikosti senzorja precej manjša kot pri kompaktnih fotoaparatih.
Čeprav so pri Sonyju obljubili, da bodo kmalu predstavili nove fotoaparate in objektive za sistem NEX, do zdaj niso znali prepričljivo utemeljiti, kakšne uporabnike želijo pridobiti z novim brezzrcalnim sistemom. Sonyjev NEX v nasprotju s fotoaparati m4/3 in Samsungovim NX ne poskuša nadomestiti vstopnih modelov DSLR, saj je Sony trenutno najmočneje zastopan prav na tem delu fotografskega trga (s fotoaparati alpha). Za zahtevne uporabnike bi morali temeljito prenoviti uporabniški vmesnik in olajšati dostop do ročnih nastavitev, manj zahtevni uporabniki pa tehničnih zmogljivosti sistema NEX ne bodo znali izrabiti.
Samsung NX
Samsung je na področje brezzrcalnih fotoaparatov vstopil podobno kot na številne druge trge – od mobilne telefonije do televizorjev. Ustvaril ni nič novega, ampak poskuša za nižjo ceno ponuditi podobno kakovostne izdelke kot tekmeci in tako pridobiti nekaj tržnega deleža. Njihov prvi brezzrcalni fotoaparat NX10 je zato zelo značilen Samsung: kakovostno izdelan in funkcionalen izdelek, ki pa po ničemer zares ne presega konkurenčnih brezzrcalnih modelov.
Samsungov NX10 je lažji in tanjši od primerljivih Panasonicovih modelov m4/3 GH1 ali G2, čeprav uporablja večje tipalo APS-C. Meniji so zelo pregledni in logično urejeni, prav tako je dobro premišljena razporeditev gumbov na ohišju. Elektronsko iskalo je manj zmogljivo kot pri Panasonicu in Olympusu, a kljub temu zelo koristno pri fotografiranju na soncu. Osnovni objektiv 18–55 milimetrov je boljši kot pri Sonyju, samodejno ostrenje je (za brezzrcalni fotoaparat) hitro in zanesljivo, napovedano sodelovanje z znanim nemškim proizvajalcem objektivov Schneider-Kreuznach pa obljublja nove kakovostne objektive s fiksno goriščno razdaljo in dobro svetlobno močjo.
Hkrati imajo pri Samsungu še kar nekaj težav z obdelavo digitalnega signala, kar je značilno za vse zgodnje poskuse nefotografskih podjetij. Zajem videa je precej slabši kot pri tekmecih, nastavljanje barvne temperature nezanesljivo (zato je treba skoraj nujno uporabljati zapis RAW), njihov senzor pa pri visokih občutljivostih ne dosega kakovosti drugih tipal APS-C na trgu.
Brezzrcalna prihodnost
Pred letošnjim septembrskim fotografskim sejmom Photokina se je na fotografskih spletnih mestih in forumih razvila zelo živahna razprava o prihodnosti trga brezzrcalnih fotoaparatov. Bo Sony predstavil nekoliko resnejši NEX-9 in utišal kritike, da so fotoaparati NEX le igrače, namenjene ljubiteljem »gedžetov«, in ne fotografom? Bosta Olympus in Panasonic povečala ponudbo fiksnih, majhnih in svetlobno močnih objektivov, ki bi olajšali delo s fotoaparati m4/3 pri šibki svetlobi? Se bosta na brezzrcalnem trgu preizkusila tudi dva najmočnejša proizvajalca fotoaparatov Canon in Nikon? Bo med vse zmogljivejšimi kompakti in vse manjšimi fotoaparati DSLR sploh še ostalo kaj prostora za uporabniško nišo, na katero merijo brezzrcalni fotoaparati?
V tem trenutku je mogoče zanesljivo napovedati le eno. Sony je s svojima fotoaparatoma NEX že prisilil Olympus in Panasonic, da sta precej znižala cene fotoaparatov m4/3, podoben učinek bo imel vsak novi igralec na brezzrcalnem trgu. Vprašanje je le, kako dolgo se bo vlaganje v ta fotografski segment sploh izplačalo.
(Delo Infoteh, 10. avgust 2010, fotografije LJK)
Related articles by Zemanta
- Mirrorless camera shootout: DSLR alternatives get sized up and ISO-examined (engadget.com)
- Samsung NX10 [REVIEW] (digital-photography-school.com)
