Primerjalno: žepnik, brezzrcalec ali dslr?

Kakšne so razlike med »zmogljivimi kompakti«, »brezzrcalnimi fotoaparati« in zrcalno-refleksnimi aparati  Precejšnje, saj se ti fotografski razredi razlikujejo po fotografskih zmožnostih, dodatnih funkcijah in teži. Po drugi strani pa so prav vsi preizkušeni izdelki zmogljiva fotografska orodja, s katerimi je mogoče posneti kakovostne fotografije

Kakšen fotoaparat kupiti v srednjem zmogljivostnem in cenovnem razredu

Trg digitalne fotografije je v zadnjih nekaj letih postal hkrati zelo preprost in zapleten. Med ponudniki najzmogljivejše fotografske opreme je ostalo samo nekaj največjih fotografskih imen (Canon, Nikon …), zato se je še nekoliko zmanjšala možnost izbire brezkompromisnih fotografskih orodij za poklicne fotografe. Na drugi strani cenovne lestvice je izbira prav tako preprosta, saj lahko uporabniki izbirajo med več sto spodobnih (in podobnih) digitalnih fotoaparatov in fotofonov, ki že od 150 evrov naprej ponujajo vse, kar potrebuje povprečen družinski fotograf. V srednjem fotografskem razredu pa je postala odločitev bistveno težja.

Ponudniki fotografske opreme se zavedajo, da imajo prav v srednjem zahtevnostnem in cenovnem razredu največ tržnih priložnosti. Zato poskušajo s svojimi izdelki poiskati uporabnike, ki so pripravljeni za digitalni fotoaparat odšteti nekaj več kot nujnih 150 evrov, ali nagovoriti tiste, ki jim je nekaj tisoč evrov vredna poklicna oprema predraga. Pri tem uporabljajo dve najpogostejši strategiji. Prva je dodajanje ali odvzemanje zmogljivosti obstoječim modelom fotoaparatov, druga pa je ustvarjanje povsem novih fotoaparatov (in tehnoloških standardov) in s tem novih uporabniških skupin, ki jim klasični kompaktni ali digitalni zrcalno-refleksni (DSLR) modeli ne ustrezajo.

primerjava velikosti senzorjev

Dodajanje in jemanje zmogljivosti je za izdelovalce fotografske opreme razmeroma preprosto, saj je mogoče že z manjšimi inženirskimi in programerskimi posegi precej spremeniti lastnosti fotoaparata. Če plastičnemu fotoaparatu za sto evrov dodajo imenitnejše kovinsko ohišje in zmogljivejši objektiv (daljši »zum«), mu omogočijo nekaj ročnih nastavitev in ga opremijo s hitrejšim procesorjem, to postane »zmogljivejši kompakt«, ki ga lahko prodajajo za 300 evrov in več. Zelo podobno velja za fotoaparate DSLR, le da je postopek ravno nasproten. Zmogljivemu (pol)profesionalnemu fotoaparatu, ki stane več kot tisoč evrov, izdelovalci odvzamejo kovinsko ohišje in ga zamenjajo s plastičnim, mu zmanjšajo ločljivost procesorja, ga opremijo s počasnejšo elektroniko in mehaniko ter mu odvzamejo nekatere napredne zmogljivosti.Tako nastanejo »vstopni« zrcalno-refleksni fotoaparati, ki stanejo tudi manj kot 500 evrov, a kljub temu omogočajo vstop v svet večjih senzorjev in izmenljivih objektivov.

Ustvarjanje novih uporabniških skupin je nekoliko zahtevnejše, saj morajo izdelovalci poleg novih modelov poiskati (ali ustvariti) nove potrebe. Prve primere takih potreb so naznanili »zmogljivi kompakti«, po katerih so posegali nekoliko zahtevnejši fotografi, ki jim »zmogljivejši kompakti« niso bili dovolj, hkrati pa niso hoteli kupovati dražje, večje in težje zrcalno-refleksne opreme (ti modeli so zanimivi tudi kot rezerva za lastnike fotoaparatov DSLR). Zadnje čase pa so se jim pridružili še različni modeli »brezzrcalnih fotoaparatov« (Olympusov in Panasonicov standard mikro štiri tretjine ali m4/3, Sonyjev NEX …), ki poskušajo z večjimi senzorji in majhno težo pridobiti uporabnike vstopnih zrcalno-refleksnih modelov.

V nadaljevanju bomo poskusili na kratko predstaviti glavne prednosti in slabosti omenjenih fotografskih razredov (posameznih modelov fotoaparatov tokrat ne bomo primerjali). Končnega odgovora, katera izbira je za uporabnika najboljša, vsaj za zdaj ni mogoče podati, saj vse ostrejša tržna tekma med starimi in novimi proizvajalci fotografske opreme (Panasonic, Sony, Samsung …) spet prinaša nove, nezdružljive fotografske standarde. Ti pa povečujejo razdrobljenost trga in odpirajo vprašanje, katera tehnologija bo sploh preživela več kot prihodnjih nekaj let.

Zmogljivi malčki

Čeprav je mogoče med zmogljivejše fotografske malčke šteti že bolje opremljene modele z zmogljivejšimi objektivi, kakovostnim zajemom videa in nekaj ročnimi nastavitvami, smo v to kategorijo uvrstili tri modele, ki po fotografskih lastnostih najbolj izstopajo iz ponudbe zmogljivih kompaktov: Canonova fotoaparata G11 in S90 ter nekoliko starejši Panasonicov LX3. Za vse tri je značilen nekoliko večji senzor z ločljivostjo deset milijonov svetlobnih pik, kakovosten in svetlobno močan objektiv, možnost uporabe dodatne opreme (zunanje bliskavice, filtrov …) in zajemanje v zapisu RAW, ponujajo pa tudi veliko ročnih nastavitev (časa, zaslonke, samodejnega ostrenja, bliskavice …). Izbrani fotoaparati v Sloveniji stanejo od 450 do 550 evrov.

V dobrih svetlobnih razmerah lahko vsi trije fotoaparati zajamejo zelo kakovostne posnetke, ki se pri povečavah do velikosti A4 ne ločijo od tistih, ki so bili ujeti z bistveno dražjimi fotoaparati DSLR. Večji senzorji jim omogočajo razmeroma spodobne posnetke pri občutljivosti 400 ISO, zajem v zapisu RAW pa izkušenejšim fotografom ponuja dodatne popravke nastavitve beline in odpravo digitalnega šuma pri večjih občutljivostih. Zmogljive kompakte omejujejo premajhni senzorji, ki kljub precejšnjemu napredku v zadnjih letih in nižanju ločljivosti tipal še vedno niso primerni za fotografiranje v slabših svetlobnih razmerah (preveč šuma), in vgrajeni (neizmenljivi) objektivi, ki so svetlobno razmeroma šibki, poleg tega pa zaradi fizikalnih lastnosti ne omogočajo doseganja učinka globinske neostrine, ki je pomembno predvsem za portretno fotografijo.

Zmogljivi malčki so zato primerni predvsem kot »žepna rezerva« izkušenejših lastnikov zrcalno-refleksnih fotoaparatov, saj njihovih dodatnih možnosti manj zahtevni fotografi ne bodo znali izrabiti, hkrati pa zaradi majhnega senzorja in neizmenljivih objektivov ne morejo nadomestiti modelov DSLR.

»Brezzrcalni« fotoaparati

Olympusov pen E-P2 in E-PL2, Panasonicov GF1, Sonyjev NEX5 in Samsungov NX 10 imajo nekoliko drugačno filozofijo kot zmogljivi kompakti ali DSLR. Brezzrcalni fotoaparati so nekakšni pomanjšani zrcalno-refleksni fotoaparati in nekoliko spominjajo na nekoč priljubljene fotoaparate z optičnim iskalom (»rangefinder«). Imajo primerljive fotografske zmogljivosti kot fotoaparati DSLR (izmenljive objektive in drugo dodatno opremo, ročne nastavitve, večje senzorje, zajem RAW …), hkrati pa so skupaj z objektivi bistveno manjši in lažji od DSLR. Izbrani modeli v Sloveniji stanejo – ­odvisno od opremljenosti in dodatnega objektiva – od 550 do 850 evrov.

Brezzrcalni fotoaparati v nasprotju z zmogljivimi kompakti niso dopolnilo fotoaparatom DSLR, ampak jih poskušajo nadomestiti (vsaj vstopne modele). Kako uspešen nadomestek za DSLR je lahko brezzrcalni fotoaparat, pa je zelo odvisno od fotografskih potreb. Zaradi manjše teže ohišja in objektivov so brezzrcalni fotoaparati zelo primerni za popotno fotografijo, saj teža fotografske torbice ne preseže dveh kilogramov (ohišje, več objektivov in dodatna oprema). Večji senzorji (pri Sonyju in Samsungu celo velikosti APS-C, enaki kot pri večini zrcalno-refleksnih aparatov) omogočajo tako rekoč enake rezultate kot pri DSLR do občutljivosti najmanj 800 ISO, kakovostni objektivi (na fotoaparatih m4/3 je mogoče s pomočjo posebnih nastavkov uporabiti tako rekoč vsak objektiv) pa so kos večini fotografskih izzivov – od pokrajinske do portretne in reportažne fotografije.

Zaradi razmeroma počasnega samodejnega ostrenja (avtofokusa), omejene ponudbe objektivov in še vedno previsokega šuma pri občutljivostih nad 800 ISO so brezzrcalni fotoaparati manj primerni za športno in reportersko fotografijo. Ker lahko cena celotnega sistema z nekaj dražjimi objektivi hitro doseže (in preseže) ceno primerljive opreme DSLR, si mora morebitni kupec brezzrcalnih fotoaparatov najprej odgovoriti na vprašanji, kako pomembni sta zanj priročnost in »dovolj dobra« fotografska kakovost teh fotoaparatov ter ali je pripravljen tvegati, da izbrani fotografski standard (m4/3, NEX, NX …) dolgoročno ne bo preživel.

Preprosti fotoaparati DSLR

Zrcalno-refleksni fotoaparati že iz časov filma niso posebna skrivnost. Zaradi zmogljivega ohišja, izmenljivih objektivov, oblilice dodatne opreme in hitrega delovanja že tradicionalno pomenijo najpogostejšo izbiro zahtevnejših fotografov. Canon 550D, Nikon D5000 in D90 in Sony Alpha A550, ki v Sloveniji skupaj z osnovnim (»kit«) objektivom stanejo od 700 do 900 evrov, zmogljive kompakte in brezzrcalne fotoaparate presegajo po vseh tehničnih merilih – po hitrosti delovanja, šumu pri fotografiranju v slabih svetlobnih razmerah (občutljivosti nad 1600 ISO) in izbiri objektivov.

Vendar pa vstopni DSLR kljub omenjenim prednostim niso nujno najboljša izbira za vsakega fotografskega uporabnika. Prvi omejitvi sta teža in velikost, saj fotoaparati DSLR z nekaj dodatne opreme (objektivi, baterijami, bliskavico …) hitro zahtevajo večjo fotografsko torbo ali nahrbtnik, kar je lahko moteče na družinskih izletih ali počitniških potovanjih. Druga omejitev sta znanje in čas, ki ju potrebuje fotograf, če hoče dejansko izrabiti tehnične prednosti, ki jih ponujajo fotoaparati DSLR, saj se lahko zdijo posnetki »iz fotoaparata« na računalniškem zaslonu celo slabši od tistih iz kompaktnih fotoaparatov (mehkejši, manj kontrastni …). Obdelava digitalnih posnetkov pa poleg znanja in časa prinašata precej dodatnih stroškov – dovolj zmogljiv osebni računalnik, posebna programska oprema in dovolj prostora za shranjevanje podatkov.

Razmislek pred nakupom

Zato si je treba pred nakupom digitalnega fotoaparata odgovoriti na nekaj zelo preprostih netehnoloških vprašanj: kaj, kje in kdaj bomo fotografirali. S prav vsemi preizkušenimi fotoaparati je mogoče v veliki večini primerov narediti posnetke, ki so dovolj dobri tako za domačo rabo kot tudi za objavo v časopisu ali reviji. Hkrati lahko pri vsakem fotoaparatu najdemo tudi pomanjkljivosti – sploh če ga uporabljamo v skrajnih svetlobnih razmerah ali si močno povečane posnetke pozorno pogledamo na računalniškem zaslonu. Recept za dobro fotografijo pa ostaja enak: ujeti pravi trenutek s fotoaparatom, ki ga imamo takrat pač pri roki.

(Delo Infoteh, 6. julij 2010, fotografije LJK)

***

Pri fotografijah, posnetih ob lepem vremenu in pri normalnih povečavah, med fotoaparati praktično ni razlike (razen v bravni temperaturi, ki so jo jo zaznali fotoaparati). Fotografiranje pri visokih občutljivostih pokaže veliko prednost Canonovega DSLR, prav tako se DSLR bistveno bolje obnesejo, kadar želi fotograf poudariti motiv z zabrisanim ozadjem (galerija fotografij – Flickr).