Bruce Livingstone, Istockphoto

Bruce Livingstone, soustanovitelj podjetja in predsednik uprave nizkocenovne internetne fotografske agencije Istockphoto, je pred šestimi leti pravočasno zajel poplavo digitalnih posnetkov in jih za nizko ceno prodajal malim založnikom, avtorjem učbenikov in grafičnim oblikovalcem. Zamisel peščice zanesenjakov je postopoma prerasla v ustanovo, ki danes združuje več kot 25.000 fotografov.

Njen poslovni model je pritegnil zanimanje Getty Images, ene največjih svetovnih družb za prodajo slikovnega gradiva, ki je pred kratkim za 50 milijonov dolarjev prevzela Istockphoto. Uradno zato, ker se morajo tudi tradicionalne ustanove prilagoditi novim načinom prodaje fotografij.

Prva objava: Delo, 20. junij 2006, foto osebni arhiv

S fotografijami za dolar do milijonov

Agencijska fotografija je dolgo veljala za »elitno« dejavnost, omejeno na fotografe, ki so si lahko privoščili drago opremo in potovanja. Danes na internetu najdemo fotografije z vseh koncev sveta, prispeva pa jih lahko vsak, ki premore digitalni fotoaparat. Kako je to vplivalo na fotografski posel?

Fotografija se je zaradi interneta zelo demokratizirala. Vpliv interneta na poklicne fotografe je podoben tistemu, ki ga imajo blogi na novinarstvo – vsak lahko objavi svoje izdelke na internetni fotografski agenciji, njegov trg pa postane ves svet, kajti fotografija ne pozna jezikovnih ovir. Poklicnim fotografom se ni treba bati internetnih tekmecev, saj so se izoblikovali povsem novi trgi. Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pomembna je ekskluziva. Na internetu je drugače. Za nas so zanimivejše domiselne fotografije, ki dolgo ostanejo aktualne. Tehnična popolnost ni vedno odločilna, pomembnejša je njihova uporabna vrednost.

Kakšne fotografije so med kupci najbolj iskane? Ilustrativni posnetki pokrajin, otrok, živali, podobe poslovnega sveta …?

Vse to (smeh). Stiski rok ali ljudje v pisarnah se odlično prodajajo, veliko je povpraševanja po posnetkih iz sveta visoke tehnologije in telekomunikacij, športa … Prodajne uspešnice so tudi različni grafični elementi: ozadja, strukture, ikone – vse, kar je zanimivo za grafične oblikovalce. Zanimive so tudi razlike med okusi posameznih strank. V ZDA je največ zanimanja za poslovne podobe, na Japonskem množično kupujejo fotografije sončnic.

Kdo so vaše stranke? Manjši založniki, oglaševalske agencije?

Zanimivi smo za globalne korporacije, denimo IBM in Hewlett-Packard, ki za svoja gradiva potrebujejo veliko slikovnega gradiva. Veliki porabniki so tudi revije, neodvisni oblikovalci, nevladne organizacije … Vsi tisti, ki pri delu uporabljajo veliko fotografij, a si ne morejo privoščiti posnetkov za nekaj tisoč dolarjev, kolikor zahtevajo velike fotografske agencije.

Internetne agencije, kakršna je Istockphoto, ponujajo fotografije že za manj kot dvesto tolarjev. Ali tako nizke cene dolgoročno ne uničujejo fotografskega trga?

Fotografi, ki želijo svoja dela prodajati za tisoč dolarjev ali več, seveda težko razumejo, da je mogoče enako vsoto zaslužiti tudi drugače – denimo prodati sto fotografij po deset dolarjev. Prepričan pa sem, da se pristopa ne izključujeta. Nekateri naročniki bodo še vedno potrebovali vrhunske ekskluzivne obrtniške izdelke, drugi pač ne. Zanje so fotografije le potrošni material. Tega dejstva žal ne morem olepševati.

Se lahko cena fotografskega dela še zniža?

Ne verjamem. Cene fotografij bodo rasle, čeprav se bo število fotografij na internetu še naprej povečevalo. Kmalu pričakujem nove načine urejanja in izbire te neznanske količine posnetkov in postopno združevanje internetnih fotografskih agencij.

Kakšne načrte imajo z vami pri Gettyju?

Mislim, da nam bodo pustili veliko svobode. Doslej smo kar uspešno zaznavali fotografske smernice in verjetno nam zaupajo, da bo tako tudi v prihodnje. Ker se okusi naročnikov zelo razlikujejo, bomo svojo ponudbo prihodnje leto prilagodili lokalnim trgom, denimo francoskemu, nemškemu in španskemu. Vsekakor bomo morali domisliti nove izdelke in storitve. Verjetno bomo začeli prirejati natečaje za fotografije po naročilu – kupec bo sporočil svoje želje in fotografi bodo lahko sodelovali s svojimi prispevki na naročeno temo.

So postali gettyjevci tudi lastniki približno 800.000 fotografij, ki jih fotografi ponujajo na Istockphoto?

Ne. Getty je kupil le našo spletno stran in niti ene fotografije. Za ceno, ki jo ponujamo, ne bi bilo pošteno, če bi se fotografi odrekali pravicam. Zato vedno ostanejo lastniki svojih fotografij. Pri Gettyju so zatrdili, da bo tako tudi ostalo.

Ali nizkocenovne internetne fotografske agencije omogočajo nastanek fotografskih zvezdnikov? Podobno kot v glasbeni industriji, kjer je kar nekaj mladih glasbenih zvezd nastalo z objavo brezplačnih skladb na svoji domači strani, ki so se nato razširile po svetovnem spletu?

Vsekakor. Včasih opazimo avtorja ali avtorico, ki s svojimi deli očitno izstopa. Z njim navežemo slike, ga predstavimo na spletnih straneh, na njegove fotografije postanejo pozorni tudi kupci. Pogosto so to mladi in neuveljavljeni avtorji z dobrimi zamislimi ali naravnim talentom, ki jih spodbudijo drugi člani … Tradicija medsebojnega spodbujanja med člani je z nami že od začetka, saj nismo začeli kot podjetje, ampak smo se zbrali v skupnost oblikovalcev in fotografov. Prvi so potrebovali veliko fotografskega gradiva, drugi so hoteli ponuditi svoje izdelke. Šele pozneje smo začeli zaračunavati nekaj deset tolarjev za odjem fotografij in ugotovili, da lahko od tega tudi živimo.

Vi ali tudi vaši fotografi?

Ko se uveljaviš, lahko s prodajo fotografij zelo dobro živiš. Naši najuspešnejši člani imajo višjo plačo od mene! Res pa fotografi do spodobnega denarja ne pridejo čez noč. Brez dobrega fotografskega portfelja, ki nastaja vsaj leto dni, ostaneš le muha enodnevnica.

Kako širok je vrh piramide? Lahko na spodobne prihodke od prodaje fotografij računa več kot le peščica vaših članov?

Recimo, da lahko deset odstotkov uporabnikov živi izključno od prodaje fotografij, kar nekaj članov pa si je zelo popravilo svoj finančni položaj – uredili so si fotografske studie, kupili opremo in še marsikaj. Najboljši zaslužijo več kot 100.000 dolarjev na leto.

Lahko približno poveste, koliko uporabnikov imate v Sloveniji?

Mislim, da imamo 34 članov in kar nekaj kupcev fotografij, predvsem med revijami. Nekateri člani so z nami že od vsega začetka.

Se je kdo prebil med najbolje plačano desetino?

O tem seveda ne smem govoriti, mislim pa, da nekaj Slovencev prejema kar spodobna mesečna nakazila (smeh).