Fotografirati policijo

Neimenovan slovenski fotograf je na 4. vseslovenski vstaji na Kongresnem trgu fotografiral policijsko prijetje treh demonstrantov. Pri delu so ga prekinili policisti v civilu, ga prijeli za roko in odvlekli stran s pripombo, naj »preneha s provociranjem«.

Po kratkem pregovarjanju se je umaknil, ker ni hotel tvegati aretacije. Po dogodku pa je informacijskega pooblaščenca zaprosil za mnenje, ali imamo državljani pravico fotografirati policijo v akciji, saj je menil, da mu policisti ne bi smeli preprečiti dela.

Pri pooblaščencu so prejšnji teden , ki sicer ni obvezujoče, a lahko pomaga pri prihodnjih srečanjih s policijo.

V mnenju so zapisali, da policija zelo težko utemeljeno prepreči fotografom ali vsem drugim državljanom, da bi jo fotografirali pri uveljavljanju pooblastil na »javnih shodih, prireditvah in drugih podobnih dogodkih in v primerih, ko uporablja prisilna sredstva oziroma neposredno posega in omejuje človekove pravice in temeljne svoboščine«. Pravica do takšnega snemanja policije je po mnenju pooblaščenke pomembna, saj pomaga nadzirati institucijo, ki ji je družba dovolila poseči v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov, če je to potrebno za varovanje javnega reda, preiskovanje kaznivih ravnanj in zagotavljanjem varnosti.

Pooblaščenka je ocenila, da pomeni snemanje izvrševanja policijskih pooblastil izvrševanje ustavne pravice do svobodnega izražanja, ki ga sme policija omejiti samo v »zelo ozko določenih primerih«. Omejevanje fotografiranja bi bile zato dopustne »zgolj in samo, če bi se s snemanjem oviralo izvrševanje policijskih pooblastil, oziroma če bi snemanje predstavljalo nevarnost za policiste in za osebe, na katere se izvrševanje pooblastil nanaša«. Poleg tega imajo »policisti kot javni uslužbenci pri opravljanju svojih delovnih nalog bistveno manjše pričakovanje zasebnosti (in varstva osebnih podatkov) kot posamezniki v zasebni sferi«.

Vendar je pooblaščenka v zaključku mnenja opozorila, da za nepolicijske udeležence javnih shodov veljajo nekoliko drugačna pravila. Fotografi in snemalci morajo pri delu upoštevati pravico do zasebnosti, ki so jih pred slabima dvema letoma opredelili v »primeru Burger«. Če jih udeleženec prosi, naj ga ne fotografirajo in jim ne dovoli javne objave posnetkov, je treba njihovo prepoved upoštevati.

Mnenje pooblaščenca je pomembno, saj pokaže, da policisti v civilu najverjetneje niso imeli pravice preprečiti fotografiranja aretacije demonstrantov. Vprašanje je le, ali bodo to na prihodnjih demonstracijah vedeli in upoštevali tudi policisti.