Hamadoun Touré, generalni sekretar ITU

V ponedeljek bo generalni sekretar Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU) Hamadoun Touré v Dubaju slovesno nagovoril udeležence letošnje svetovne konference o telekomunikacijah.

V nagovoru bo najprej pokazal, kako pomembno področje so telekomunikacije, in spregovoril o dobri milijardi internetnih uporabnikov, milijardah lastnikov mobilnih telefonov in stotisočih delavcev, ki da so jim komunikacijske tehnologije v zadnjem desetletju ustvarile delovna mesta. Nato bo napovedal nekaj globalnih pobud za gradnjo širokopasovnih internetnih omrežij, se zavzel za večjo zastopanost žensk v tehnoloških poklicih in namenil nekaj stavkov digitalni ločnici, ki je globalizacija še ni izravnala. Optimizmu pa bodo sledila svarila pred razmahom kibernetskega kriminala in potrebo, da pred spornimi internetnimi vsebinami zaščitimo otroke in mladino.

Takšni so bili – z manjšimi odstopanji in vsebinskimi poudarki – skoraj vsi dosedanji otvoritveni nastopi generalnega sekretarja telekomunikacijske zveze, ki so mu člani leta 2010 potrdili drugi mandat. Vendar bo tokrat Touré dodal še nekaj drugačnih minut, v katerih bo pojasnil, da je treba za prihodnji napredek informacijsko-ustvarjalne družbe nujno prenoviti mednarodni sporazum o regulaciji telekomunikacij, ki ga je ITU sprejela leta 1988 – v predinternetnem času, ko so nacionalne države in njihovi telekomunikacijski operaterji še lahko nadzorovali komunikacijske tokove.

Te minute bodo sprožile (diplomatsko) ostre besedne obračune med ITU in nekaterimi nacionalnimi delegacijami (zlasti predstavniki ZDA in EU), ki v novih telekomunikacijskih pravilih vidijo predvsem prikriti poskus OZN, da postopoma prevzame nadzor nad internetom. Razkriti zaupni dokumenti, objavljeni na spletni strani wcitleaks.org, so namreč pokazali, da nekatere članice (Rusija, Kitajska, Združeni arabski emirati …) in telekomunikacijski operaterji (evropsko združenje Etno) zagovarjajo uveljavitev nekakšnega internetnega davka, s katerim bi velikim (ameriškim) ponudnikom internetnih storitev začeli zaračunavati mednarodni internetni promet. Poleg tega so delovni odbori ITU v zadnjih letih resno razpravljali o ustanovitvi novih »ograjenih« in »odgovornih« internetov, na katerih ne bi bilo piratstva, pedofilije, kriminala, a tudi ne anonimnosti.

Zahteva po drugačnem upravljanju interneta ima zelo različne zagovornike. Stara organizacija, ki ji predseduje Touré, je bila ustanovljena leta 1865, da bi postavila globalna pravila in standarde za električni telegraf. V zadnjih 150 letih je dodeljevala nacionalne telefonske številke, potrjevala krožnice komunikacijskih satelitov ter skupaj s članicami oblikovala obračunske in medoperaterske modele. Internetna nadnacionalnost in inženirsko internetno samoupravljanje sta precej zmanjšala njen vpliv, prav tako so začele nadzor nad komunikacijami izgubljati nacionalne države in operaterji, ki so izgubili tradicionalne vire prihodkov. Hkrati so se nezadovoljstvu zaradi izgubljenega vpliva pridružile še stare kritike, da imajo ZDA na internetu nesorazmerno veliko moč, saj obvladujejo velik del spletnega prometa in storitev ter upravljajo internetni naslovni prostor (imena računalnikov in spletnih strani).

Vendar bo Touréja v Dubaju pričakala močna nasprotna koalicija, ki bo nasprotovala vsem poskusom, da bi internet vključili v prenovljeni telekomunikacijski sporazum. Različne civilnodružbene skupine so opozorile, da tako zaprta in netransparentna organizacija, kot je ITU, ne sme sama odločati o upravljanju interneta. Ameriški Google je sprožil obsežno spletno kampanjo, v kateri opozarjajo na nevarnosti državnega nadzora nad internetom in gospodarsko škodo, ki bi jo povzročili novi internetni davki (ti bi zelo prizadeli prav Google). ZDA so ponovile podobne grožnje kot pred tridesetimi leti, ko je komisija irskega nobelovca Seana McBrida za Unesco napisala prvo poročilo o globalni komunikacijski neenakosti (blokada pogajanj, grožnje pred internetno cenzuro …). Predstavniki EU pa so povedali, da je upravljanje interneta doslej delovalo brez večjih težav, zato bodo zagovarjali staro inženirsko pravilo, da delujoče rešitve nima smisla popravljati (enako bo tudi stališče slovenske delegacije).

Generalni sekretar Touré bo v prihodnjih dveh tednih potreboval zelo veliko diplomatske spretnosti, če bo hotel uskladiti tako različne poglede na globalno telekomunikacijsko ureditev. Njegovi prvi koraki niso bili najbolje premišljeni. Razkriti dokumenti so pokazali, da je ITU pred konferenco najel veliko skupino svetovalcev za odnose z javnostjo, ki morajo čim bolj zmanjšati težo predlaganih sprememb in preprečiti »neljube scenarije«, ki so letos pokopali protipiratske sporazume Acta, Sopa in Pipa. Pri tem je pozabil, da so predlagatelje omenjenih dokumentov razorožili prav očitki, da so sporazume sprejemali netransparentno, pod vplivom lobistov in brez javne razprave.

Touréju v zadnjih tednih ni uspelo prepričljivo zavrniti očitkov o netransparentnem delovanju ITU ali k odločanju povabiti tudi civilnodružbenih skupin, ki za članstvo v ITU ne morejo plačevati najmanj 20.000 evrov letne članarine (v zvezi je poleg 193 držav včlanjenih tudi približno 700 telekomunikacijskih podjetij ter interesnih združenj). Zato bo v Dubaju tudi tokrat odigral le protokolarno vlogo. Dejansko odločanje pa se bo dogajalo drugje – daleč od medijev, uradnih spletnih prenosov in govorov o svetli komunikacijski prihodnosti.

(Sobotna priloga Dela, 1. december 2012, foto ITU)