Internetni zdravniki
Na berlinskem srečanju razvijalcev mobilnih aplikacij Apps world 2015 so tudi letos prevladovale zabavne in korporativne teme: mobilniške igre, mobilna plačila, storitve za izboljšanje produktivnosti v podjetjih in sistemi za premlevanje uporabniških podatkov. Le na debati o prihodnosti oblačilne elektronike je danska Berlinčanka Ida Tin predstavila precej drugačen izdelek.
Tinova je soustanoviteljica podjetja Clue, v katerem so razvili zmogljivo mobilno aplikacijo za merjenje, beleženje in analizo menstrualnega cikla. Že kot najstnica je ugotovila, da mesečnega dogajanja v svojem telesu v resnici ne pozna, čeprav jo bo spremljalo naslednjih štirideset let. V pogovorih z vrstnicami je slišala številne polresnice, mite in predsodke, ki jih znanstvene ugotovitve še vedno niso odpravile. Zadovoljna ni bila niti z ginekologi, saj so na vsa vprašanja odgovarjali z rutinskimi odgovori in zdravili za blaženje simptomov.
Začela je sistematično spoznavati svoj mesečni cikel – urejati natančen menstrualni koledar, si meriti telesno temperaturo ter zapisovati druge telesne in čustvene spremembe. Ko je podatke primerjala z nekaterimi prijateljicami, je ugotovila, da so si mesečni cikli zelo različni. »Brez natančnega poznavanja cikla vam ginekolog ne more zares svetovati, kdaj so primerni dnevi za zanositev ali kdaj si je dobro prilagoditi karierne obveznosti, da vam PMS ne bo zagrenil pomembnega sestanka ali javnega nastopa,« je povedala na predstavitvi.
Svoje izkušnje je uporabila pri zasnovi in razvoju aplikacije, ki ženskam pomaga zbirati in urejati podatke za takšno individualno obravnavo. Povedala je, da so njihovo storitev uporabnice zelo dobro sprejele, saj si je aplikacijo clue preneslo že približno dva milijona lastnic (ali lastnikov) mobilnih naprav. Naštela je številne primere, kako je aplikacija pomagala rešiti težave z domnevno neplodnostjo in opogumila ženske po vsem svetu, da so začele bolje spoznavati svoje telo. Nato pa je njen nastop prekinilo vprašanje moderatorja, kako se na te podatke odzivajo ginekologi. Jih znajo uporabiti za boljše svetovanje ali takšne pacientke gledajo postrani – kot obsedenke z nadzorom, ki hočejo biti pametnejše od njih?
To vprašanje je za prihodnje zdravnike in paciente izjemno pomembno. Aplikacije za zbiranje in analizo telesnih podatkov postajajo z razmahom oblačilne elektronike vse bolj razširjene. Rekreativne zapestnice štejejo korake in merijo srčni utrip. Športne ure izračunavajo porabljene kalorije in beležijo nabrane kilometre. Njihova elektronska tipala zbirajo podatke, ki bi uporabniku lahko pomagali shujšati, zmagati na naporni tekmi, okrepiti imunski sistem ali živeti bolj zdravo. Za takšne naprave se večinoma odločajo uporabniki, ki si želijo več nadzora nad telesom in verjamejo, da so za zdravje odgovorni predvsem sami. Vendar je treba zbrane podatke najprej pravilno razumeti in uporabiti.
Športni trenerji, strokovnjaki za prehrano in zdravniki športne medicine po vsem zahodnem svetu ugotavljajo, da zapestnice, števci in mobilne aplikacije pri marsikom spodbujajo nezmerno tekmovanje s številkami – preveč intenzivno treniranje, nezdravo hujšanje in nesmiselno primerjanje z drugimi uporabniki podobnih spletnih orodij. Na poplavo tako pridobljenih podatkov pa so zdravniki enako slabo pripravljeni kot na »doktorja googla«, so povedali udeleženci berlinske debate. Le redki se znajo pogovarjati s pacienti, ki v ordinaciji pol ure naštevajo diagnoze in mnenja, ki so jih prebrali na internetu – upoštevati njihovo zaskrbljenost in pojasniti, zakaj se spletni modreci velikokrat motijo. Ali opaziti, da se v naštetih simptomih in podatkih iz mobilne aplikacije morda skriva diagnoza, ki bi jo drugače spregledali.
Ti podatki so lahko izjemno dragoceni, saj raziskovalci kompleksnih telesnih procesov še nikoli niso mogli primerjati in analizirati na milijone posameznikov, ki so svoje življenjske navade zaupali elektronskim beležkam. Vendar razlage in uporabe teh podatkov ne smemo prepustiti samo googlu ali komercialnim interesom razvijalcev oblačilne elektronike, saj bodo strahove uporabnikov izrabili za prodajo izdelkov in storitev – kar že dolgo počnejo farmacevtska podjetja. Za njihovo razlago je tudi v času elektronskih tipal in spletnih aplikacij najbolj poklicana medicinska stroka. Če se bo le znala učiti iz preteklih napak in v uporabnikih internetnih orodij ne bo videla samo nevrotikov ali pametovalcev, ki dvomijo o posvečeni medicinski avtoriteti.
(Nedelo, 3. maj 2015, fotografija JCherry/FlickrCC)