Vojko Rovere, UPC Telemach

Ko pogovor nanese na razkopavanje ljubljanskih ulic in milijonske vsote, ki jih požirajo jaški z optičnimi kabli, se Vojko Rovere, direktor največjega kabelskega operaterja v Sloveniji UPC Telemacha, prime za glavo. Nato se vpraša, kako je mogoče ekonomsko utemeljiti tako velika vlaganja v telekomunikacijsko infrastrukturo na dvomilijonskem trgu, nepredušno omejenim s kulturo in jezikom.

»Ko se bodo vlagatelji začeli spraševati, ali je v Sloveniji res smiselno uvajati tehnologije, ki si jih niti velike države ne morejo privoščiti, in bodo izračunali, kdaj bodo povrnili naložbe, bo konec takih neumnosti,« pribije Rovere.

Napovedi, za koliko bi sledenje ekonomski logiki povišalo cene telekomunikacijskih storitev, pa se previdno izogne.

Prva objava: Delo FT, 2. marec 2007, foto Roman Šipič

Predstavniki največjih slovenskih telekomunikacijskih operaterjev imate zelo različne javne nastope. Na T-2 obljubljajo najboljšo tehnologijo za najnižje cene, telekomovci prav tako govorijo o najboljši tehnologiji in samo včasih opozorijo tudi na ekonomiko. Vi, nasprotno, ste najbolj zadržani: pravite, da se številne storitve ne splačajo, da na trgu ni potrebe … Si lahko kabelski operaterji privoščite tako konservativno držo?

Saj kabelski operaterji v resnici nismo tako defenzivni. Vse novosti budno spremljamo in jih preizkušamo, vendar je ponudba teh storitev odvisna od velikosti in razvitosti trga. Ne glede na to, koliko se govori o videu na zahtevo (VOD) in visokoločljivostni televiziji, to še niso velike zgodbe o uspehu. Nizozemski UPC je zastonj razdelil set top boxe za digitalno visokoločljivostno televizijo, a se je samo dobra polovica uporabnikov odločila za te storitve. Še slabše je z videom na zahtevo. Dostop do kakovostnih filmov je zelo odprt, saj lahko uporabniki skoraj vse dobijo zastonj. Poleg tega imamo v Sloveniji veliko malih komercialnih televizij, ki si vse poskušajo dvigati gledanost s filmi, kar prav tako ni čisto normalno. Preštejte, koliko filmov je vsak teden na rednem sporedu in jim prištejte še devedeje, ki jih časopisni založniki prilagajo časopisom. Nato izračunajte, koliko prostora vam kot ponudniku VOD še ostane. Dejanskih uporabnikov te storitve je v Sloveniji zelo malo.

Ali to pomeni, da vi ne boste ponujali VOD?

Čeprav menimo, da pravih potreb na trgu še ni, bomo kmalu ponudili video na zahtevo.

Bo to, podobno kot telefonija, predvsem obrambni ukrep za ohranjanje starih naročnikov?

(daljši premislek)

Vprašamo drugače: zakaj ste tako dolgo čakali z uvajanjem telefonije? Kako to, da kabelski operaterji niste izrabili začetnih težav televizije IP in takoj napadli telekomunikacijskih operaterjev s telefonijo in internetom. Namesto tega ste jim prepustili pobudo, zato zdaj izgubljate svoje televizijske naročnike.

Slovenija je zelo poseben trg, če ga nekdo gleda od zunaj. Našim lastnikom ni jasno, kako lahko nekateri operaterji na tako majhnem trgu vlagajo tako velikanska sredstva v gradnjo infrastrukture in nakup opreme. S telefonijo smo čakali preprosto zato, ker z nobenim izračunom nismo uspeli napovedati črnih številk. Šele ko smo se povezali z lokalnim partnerjem (Inlife, op. p.) in zraven pritegnili Ljubljanski kabel in Triero, verjamemo, da bomo presegli prag rentabilnosti.

Telefonijo ste ponudili skupaj z Ljubljanskim kablom in štajersko skupino Triera. Ali telefonsko povezovanje nakazuje tudi druge oblike povezovanja? Z Ljubljanskim kablom naj bi bili po neuradnih informacijah tik pred podpisom dogovora o prevzemu.

Povem lahko samo, da upam, da bo Ljubljanski kabel kmalu postal del naše skupine. Združevanje kabelskih operaterjev zagotovo bo, saj je to na dolgi rok edino smiselno. Kabelski operaterji smo nekakšni naravni zavezniki. Prevzemnik, ki temelji na drugi infrastrukturi, pač ne bi vzdrževal dveh omrežij.

Mislite na Telekom, ki naj bi se nekoč že zanimal za nakup kabelskih operaterjev?

Tako nekako. Menim, da je za telekomunikacijski trg dobro, če lahko uporabniki izbirajo med različnimi tehnologijami.

Katera tehnologija bo na koncu prevladala?

Težko govorimo o tehnološki prevladi. Danes geografskih monopolov ni več. Če neka tehnologija prevladuje na določenem območju, to še ne pomeni, da je tisti operater nedotakljiv. Vsi ponujamo vse. Z gotovostjo lahko napovem, da na slovenskem trgu ni prostora za toliko igralcev. Dogajalo se bodo združevanja, kak operater bo izpadel iz igre …

Za koliko kabelskih operaterjev je prostora? Za zdaj je slovenski kabelski trg še zelo razpršen.

Za enega. Verjetno bo ta igralec deloval na hibridni platformi, sestavljeni iz optike in kabla. Na fiksnih povezavah več kot trije igralci verjetno ne bodo zdržali. V prihodnosti bodo postale zelo zanimive povezave med fiksnim in mobilnem področju, saj vsi operaterji želijo ponuditi zaokroženo telekomunikacijsko storitev. V Avstriji sta se že povezala kabelski operater in največji alternativni ponudnik internetnih storitev, vstop v mobilno telefonijo je samo še vprašanje časa.

Boste število uporabnikov povečevali predvsem s kupovanjem kabelskih operaterjev ali se pripravljate tudi na izstop iz lastnega omrežja, povezovanje s ponudniki interneta in mobilne telefonije?

Zdaj o tem še ne razmišljamo, saj naša osnovna naloga, konsolidacija kabelskega trga, še ni končana. Ko bomo pridobili dovolj velik tržni delež, bomo razmišljali o tem, kako doseči uporabnike zunaj naših omrežij.
Pred nekaj leti ste razmišljali o ponudbi digitalnih satelitskih paketov.
Res so bili načrti za satelitske pakete, a samo, če bi hkrati zajeli tudi hrvaški trg. Ker se to iz določenih objektivnih razlogov ni zgodilo, se je projekt ustavil.

Se lastniki kabelskih omrežij zavedajo potrebe po povezovanju? Pred leti ste se pritoževali, da so lastniki slovenskih kabelskih omrežij zelo samozadostni.

Da, lastniki kabelskih omrežij se počasi začenjajo zavedati nujnosti prihodnje konsolidacije, saj sami ne zmorejo potrebnega naložbenega cikla. Pritisk uporabnikov na regionalne ponudnike kabelske televizije je vse večji, saj vsi pričakujejo hiter internet in še marsikaj drugega. Dostopnih poti do uporabnika je vse več, zato se bodo telekomunikacijski operaterji počasi ločili samo še po ponudbi, ne več po tehnologiji, kot je veljalo doslej.

Zakaj se ponudba vsebin ne razvija, če je tako pomembna? Tudi vi ste že pred dvema letoma napovedali veliko novih programov, denimo otroškega, a se to ni zgodilo.

Spet sva pri ekonomiki slovenskega trga. Ni ekonomije obsega, ta je ključna za pridobivanje kakovostnih programov.

S producenti vsebin tudi ni vidnejšega sodelovanja.

V Sloveniji skoraj ne. Del krivde je tudi v zakonodaji – čeprav so načeloma operaterji lahko lastniki televizijske postaje, je to v praksi zelo zapleteno: poslovno in regulacijsko. Težava je tudi z vsebinami. Ene so prešibke, da bi imele kak večji učinek, uspešnim vsebinam se ni treba povezovati in deliti dobičkov. Pri tem se sprašujem, zakaj operaterji vlagajo toliko denarja v gradnjo infrastrukture, ker bi lahko dosegli bistveno več, če bi namesto tega na obstoječi infrastrukturi ponudili boljše vsebine.

Zakaj se to ne zgodi?

Za ureditev slovenskega telekomunikacijskega trga bo ključen samo en trenutek: da bodo začeli vsi igralci delovati v skladu z ekonomsko logiko. Takrat bo vse postalo bistveno bolj pregledno in učinkovito.

Trdite, da sedanji telekomunikacijski igralci ne upoštevajo ekonomske logike?

Naj mi nekdo razloži naslednje: triple play (paket televizije, interneta in telefonije) v ZDA stane okrog sto dolarjev, na zahodu sto evrov. Zaradi manjše ekonomije obsega imamo v Sloveniji višje cene telekomunikacijske opreme. Naše telekomunikacijske »pipe« so relativno dražje, nismo del večjih telekomunikacijskih skupin. Kako so lahko pri vsem tem cene storitev bistveno nižje od zahodnoevropskih? Malo perverzno se mi zdi malikovati gradbeniške poskuse, ki ne delajo na zdravih ekonomskih temeljih. Kadar mi nekdo ponudi nekaj ekstra ugodnega, kar nenormalno odstopa od tržnih cen, se vedno vprašam, kdaj mi bo nekdo izstavil pravi račun.

Razen, če gre za genialen poslovni model.

Ne vem, ali obstaja tako genialen poslovni model (smeh). V Veliki Britaniji so alternativni operaterji vložili več kot pet milijard funtov v gradnjo novih optičnih omrežij. Na koncu so vsi doživeli enako usodo: stečaj ali prodajo omrežja po bistveno nižjih cenah od vrednosti naložbe. Vedeti moramo, da račune na koncu vedno plačajo uporabniki.

Lahko vlagatelji sploh računajo, da se jim bodo naložbe v optiko povrnile?

Tehnologija priganja trg, ki ji s potrebami ne sledi. Če pogledate strukturo uporabnikov na širokopasovnem internetu – pri nas, na Siolu, kjer koli – jih skoraj 90 odstotkov uporablja najmanjše pakete. Uporabniki realno nimajo večjih potreb.

Kolikšen je v tem primeru povprečen mesečni prihodek na uporabnika?

Pri nas približno 14 evrov. Kot ponudniki si sicer želimo bolj uravnoteženo strukturo in več uporabnikov močnejših paketov. Ne samo zaradi višjih marž, temveč tudi zaradi učinkovitejše izrabe omrežja.

Kakšna je vaša struktura prihodkov? Poročilo združenja evropskih kabelskih operaterjev ugotavlja, da približno dve tretjini prihodkov še vedno ustvarite z navadno kabelsko televizijo, drugo tretjino prispevata internet, telefon in preostale storitve.

Pri nas je delež prihodkov od interneta še nekoliko večji.

Kako kabelski operaterji gledate na spodbujanje razvoja digitalne radiodifuzije, ki lahko načeloma izboljša televizijsko ponudbo in telekomunikacijskim operaterjem še zmanjša prihodke od vsebin?

Težko verjamem, da bo digitalna prizemna televizija dosegla kak večji razcvet. Do leta 2012 bodo telekomunikacijski operaterji ponujali tako rekoč vse in vprašanje je, kaj bodo sploh še ostalo ponudnikom digitalne radiodifuzije. Mislim, da je digitalizacija bolj zanimiva za radio, saj na televizijskem področju obljublja premalo dodane vrednosti.

Ker ste zadržani do naložb, ki jih po vaših besedah ne bi podprl noben zdravorazumski vlagatelj, nas zanima, ali boste v prihodnosti svojim uporabnikom vendarle ponudili še kako novost?

Vsekakor bomo dopolnjevali našo ponudbo. Povezovanje storitev na triple playu omogoča številne novosti, digitalna ponudba je samo vprašanje časa, prav tako video na zahtevo, elektronski programski vodnik, visoka ločljivost in osebni videorekorder. Pripravljamo tudi nekaj vsebinskih popestritev, čeprav je zelo malo tujih programov lokaliziranih. Nikakor ne bomo vlagali neznanskih količin denarja v nove tehnologije samo zato, da nas ne bi kdo prehitel. Zgodovina kaže, da je kar nekaj takih tehnologij zašlo v slepe rokave ne glede na velike začetne obljube in napovedi. Morda se tudi zato zdi, da smo kabelski operaterji bolj konservativni.