Miti o tehnomladini
Vsakič, ko se z učitelji dogovarjam za predavanje na srednji šoli ali fakulteti, poslušam zelo podobne opise tehnološke generacije, ki me bo pričakala v predavalnici.
Današnji študenti in dijaki veljajo za »digitalne domorodce«, ki se ne spominjajo sveta pred googlom, facebookom in wikipedio. Vse informacije poiščejo na svetovnem spletu, spoznavajo se na družabnih omrežjih ter suvereno uporabljajo najnovejše komunikacijske tehnologije: pametne mobilnike, računalnike in spletne storitve. Njihovo obzorje ni omejeno z jezikovnimi in nacionalnimi pregradami. Zato razmišljajo o delu in študiju v tujini, v razredu pa vsako uro pričakujejo zanimive in navdihujoče nastope s spletnih predavanj TED.
Hkrati je ta čudežna digitalna generacija izjemno ranljiva in nesamostojna. Googlovi algoritmi oblikujejo njihov možganski zemljevid in jih poneumljajo. Zaradi nenehnih elektronskih motenj se ne znajo več učiti in zbrano poslušati predavanj. Površni elektronski stiki slabo vplivajo na njihovo družabno življenje, zato so kljub množici elektronskih prijateljev vse bolj osamljeni. Zasebnost so že zdavnaj izgubili, saj nanje ves čas prežijo oglaševalci, prihodnji delodajalci in najrazličnejši ideologi, ki na spletu iščejo občutljive in dovzetne žrtve.
Obe podobi sta projekciji starih odraslih strahov, ki so jih pri starših in učiteljih vzbujale vse medijske tehnologije 20. stoletja – od radia in televizije do interneta in družabnih omrežij.
Te strahove je duhovito opisal znani britanski pisatelj in avtor Štoparskega vodnika po galaksiji Douglas Adams. Tehnologije, s katerimi smo odraščali, se nam vedno zdijo popolnoma normalne, saj si drugačnega sveta po našem štetju ne znamo predstavljati. Vse novosti, ki jih spoznamo med petnajstim in petintridesetim letom, so vznemirljive, revolucionarne in jih uporabljajo ljudje v najbolj zanimivih poklicih. Izumi, ki jih srečamo pozneje, pa bodo podrli naravni red in povzročili najmanj konec sveta.
Zaradi takšnih strahov in marketinških mitov o tehnomladini je zelo težko pretehtati resnično vlogo informacijskih tehnologij v življenju današnjih mladostnikov.
Odrasli močno precenjujejo njihovo poznavanje tehnologije, saj velika večina ne ve ničesar o programiranju, zasnovi, delovanju in ekonomiki elektronskih naprav. Uporaba facebooka na pametnem mobilniku je približno enako tehnično zahtevna kot prižiganje televizije in izbira kanala, le da ni omejena na zasebnost dnevne sobe, ampak je javna. Mladi niso »naravno prilagojeni« na družabna omrežja, ampak so se nanja umaknili, ker so izgubili vse javne prostore za druženje, spoznavanje in igro, ugotavlja ameriška raziskovalka internetnih navad Danah Boyd. S komunikacijskimi orodji preživijo zelo veliko časa in so spretni uporabniki spletnih storitev, ampak jih večinoma uporabljajo na načine, ki so jih predvideli njihovi lastniki in so vse prej kot revolucionarni.
Enako pretirani so strahovi, da so mladi nemočne žrtve najrazličnejših nevarnosti in skušnjav, ki nanje prežijo na svetovnem spletu. Naučili so se, da živijo v javnosti, zato vse bolj premišljeno gradijo svoje spletne podobe in se učijo ohranjati trdne prijateljske kroge, v katere starši, oglaševalci ali zlonamerni spletni neznanci zelo težko pokukajo. Odvisnosti od interneta in pornografije sta v razvitem svetu vse večji problem, a se jima le izjemoma vdajo mladostniki, ki odraščajo v varnem in čustveno stabilnem okolju. Moji mladi poslušalci niso nikoli razmišljali o poslovnih, političnih in ideoloških motivih, ki se skrivajo za prvo stranjo googlovih zadetkov, a jih znajo hitro prepoznavati, ko jih nanje opozorim.
Pod njihovo zaletavostjo, muhavostjo, zvedavostjo in nečimrnostjo se še vedno skriva enaka potreba po varnosti in želja, da bi razumeli zapleteni svet odraslih, v katerega vstopajo. A jih odrasli na tej poti vse prevečkrat puščamo same. Zaradi strahu pred tehnološkimi novostmi in prepričanja, da v mladostnih elektronskih svetovih ni prostora za odraslost.
(Nedelo, 1. februar 2015, foto Ian Kennedy/FlickrCC)