Nov 02

Obdavčeni internet

Podobne prizore je bilo mogoče videti samo na velikih stadionskih koncertih. Več deset tisoč ljudi je na večernem pohodu držalo mobilnike, tablice in druge elektronske naprave ter svetilo z njihovimi zasloni. Vendar njihova modrikasta svetloba ni pozdravila glasbenega zvezdnika ali se pozibavala ob zvokih romantične uspešnice, ampak je protestirala proti vladi madžarskega premiera Viktorja Orbana.

Njegov gospodarski minister Mihaly Varga je napovedal, da bo za reševanje prihodnjega proračuna obdavčil dostop do interneta: približno pol evra na gigabajt prenesenih podatkov.

Vlada je zagotovila, da bo davek veljal samo za ponudnike interneta in ne bo prizadel njegovih uporabnikov, a številnih državljanov ni prepričala. V Budimpešti se je najprej zbralo nekaj tisoč protestnikov, ki so zahtevali, da vlada takoj umakne sporni predlog. Protestnikov ni najbolj zmotila višina davka, saj nekaj evrov na leto ne bi bistveno spremenilo ali omejilo internetnih navad. V internetnem davku so prepoznali novo avtoritarno potezo predsednika vlade, ki že nadzoruje tradicionalne medije in omejuje medijsko svobodo, so trdili. Z internetnim davkom pa želijo državljanom vzeti še zadnji prostor svobode.

Vsebina madžarskih protestov je zvesto sledila vzorcu, ki so ga zadnja leta postavile »internetne revolucije« v Iranu, Ukrajini, Moldaviji in severni Afriki. Na eni strani se je znašel avtoritarni oblastnik, na drugi idealizirana podoba svobodnih spletnih prostranstev. Takšna delitev na dobre in slabe je za protestnike izjemno privlačna, saj ima veliko mobilizacijsko moč in jim zagotavlja naklonjenost evropskih medijev, ki Orbana označujejo za madžarskega Silvia Berlusconija. A tudi utrjuje zelo razširjeno prepričanje, ki ga radi izrabljajo lobisti velikih internetnih in telekomunikacijskih podjetij: da je vsaka regulacija ali obdavčitev interneta nesprejemljiva, saj pomeni nedopusten napad na internetne državljanske svoboščine. Čeprav morda »napade« le njihove poslovne interese.

Ko so velika ameriška internetna in tehnološka podjetja (Apple, Google, Amazon, Facebook …) odpirala nacionalne podružnice, so od gostiteljskih držav najprej zahtevala znižanje davkov, subvencije in davčne olajšave. Ko so jih vlade uslišale, pa so se z izjemno zapletenim sistemom pretakanja in prikrivanja prihodkov izognila še plačevanju izsiljeno nizkih davkov. Google je lani v Veliki Britaniji ustvaril približno štiri milijarde evrov prihodkov, a je plačal le dobrih 20 milijonov evrov davka. Apple se je moral lani zagovarjati pred ameriškim kongresom zaradi skoraj devetih milijard dolarjev neplačanega davka, na podobne preiskave čakajo tudi drugi vplivni tehnopodjetniki.

Neplačani davki niso edini očitek internetnim podjetjem. Založniki, knjigarnarji in medijski lastniki so prepričani, da Google in Amazon uničujeta založniški in medijski trg, zato bi morala avtorjem plačati ustrezna nadomestila in podpreti ustvarjalno delo. Evropski taksisti so letos z množičnimi protesti opozorili, da ameriška spletna storitev za izmenjavo prevozov Uber uničuje njihova delovna mesta. Velike obljube »ustvarjalne ekonomije« pa so se razblinile ob analizah, da skoraj vse prihodke od dela, ustvarjanja in druženja na svetovnem spletu poberejo lastniki digitalnih platform: spletnih storitev, trgovin in družbenih omrežij.

Orbanova vlada ima za uvedbo internetnega davka napačne motive in ga poskuša državljanom vsiliti na neprimeren način, zato bo njihov predlog najverjetneje in upravičeno padel. Vendar slab madžarski zgled ne bi smel pokopati tudi premisleka, kako odpraviti vse večje anomalije digitalne ekonomije. Telekomunikacijska podjetja so privatizirala nekoč javno infrastrukturo. Internetna podjetja so privatizirala uporabniške klike, pogovore in druženje. Tehnološke inovacije ne bi bile mogoče brez raziskav in izobraževalnih ustanov, ki so jih plačali davkoplačevalci. A se lastniki komercialnega interneta kljub temu trudijo, da jim ne bi bilo treba nikoli vrniti vsaj dela tega dolga. Tudi v imenu »svobodnega interneta«.

(Nedelo, 2. november 2014, fotografija Ronan Shenhav/FlickrCC)

No Comments

Leave a comment

no