Besednjak, s katerim ponudniki fotografske opreme nagovarjajo potrošnike, se znova spreminja. Majhni fotoaparati, dolgi zumi in visoke nastavitve iso sicer ostajajo, a se umikajo velikim tipalom, boljši kakovosti posnetkov, svetlobno močnim fiksnim objektivom in povezljivosti.

Prva objava: Delo Infoteh, 22. september 2012, fotografije LJK

Na letošnjem sejmu Photokina so zato prevladovale zelo tradicionalne skupine fotografskih izdelkov. Vsi veliki ponudniki so prenovili zmogljive žepniške ali kompaktne serije. Brezzrcalniški sistemi so dobili nove objektive, za obiskovalce so bile zelo zanimive naprave z večjimi svetlobnimi tipali. Prihodnje leto lahko pričakujemo vse več križancev med fotoaparatom, pametnim mobilnikom in tablico, ki jih bodo poganjali mobilni operacijski sistemi (android in njegove izpeljanke), izdelava nedigitalnih fotoaparatov in fotografske kemije pa se bo počasi preselila v Indijo in na Kitajsko.

Pri večini predstavljenih izdelkov je zelo opazna izrazita marketinška logika, saj je mogoče že danes napovedati, katere izboljšave in dodatne zmogljivosti so proizvajalci prihranili za prihodnje leto. Vendar je vprašanje, kako dolgo bodo lahko tradicionalni fotografski ponudniki vztrajali pri strategiji majhnih korakov, saj postajajo »nefotografska« podjetja vse bolj širokopotezna. Pri Samsungu so vsaj pri razstavnih modelih že odpravili večino hroščev, ki so pred nekaj tedni na sejmu IFA pestili novo androidno galaxy camero. Zelo ambiciozne izdelke so predstavili tudi pri Sonyju, kjer krepijo lastne blagovne znamke (nex, alpha, rx) in s številnimi partnerstvi (Olympus, Hasselblad …) utrjujejo prevlado med ponudniki svetlobnih tipal.

Kakovostna fotografska orodja danes ponujajo vsi pomembni proizvajalci, zato postajajo napisi na fotoaparatih vse manj pomembni.

Dostopnejši »polni format«

Na novinarskih dogodkih so fotografski razstavljavci največ elektronskih prosojnic namenili novostim, v katere so vgradili tipala polnega formata 24 x 36 mm (full frame). Canon 6d in nikon d600 sta bila zelo slabo varovani skrivnosti, saj so komentatorji že nekaj mesecev napovedovali usklajeno predstavitev obeh vstopnih polnoformatnikov.

Napravi sta si zelo podobni. Canonovo tipalo premore 20 megapik, nikonovo 24. Oba sta nekoliko »oskubljeni« različici naprednejših polnoformatnih modelov (canona 5d mk3 in nikona d800) in bosta predvidoma naprodaj za manj kot dva evrska tisočaka. Oba tudi nakazujeta, kakšne bodo nadaljnje nadgradnje, saj je uporabnike nikonov pojezilo, da d600 nima vgrajene brezžične povezave (wifi), canonovci pa so negodovali, ker wifija niso vgradili že v dražji 5d mk3 (6d ima wifi in gps).

Pri Sonyju so po skoraj dveh letih napovedi dokončali naslednico prvega polnoformatnika alpha 900 in prikazali novo a99. Novinka uporablja enako 24-megatočkovno tipalo kot nikon d600 (Sony izdeluje tipala za Nikon) in je trenutno edini fotoaparat tega razreda z elektronskim iskalom (podobnim kot pri a99 ali nexu 7) in polprosojnim zrcalom (slt). Precej več pozornosti je pritegnil prvi polnoformatni kompakt rx1 z neizmenljivim objektivom 35 mm in enakim tipalom kot a99. Visoka cena (skoraj tri tisoč evrov) in omejena uporabnost mu verjetno ne zagotavljata statusa prodajne uspešnice, vendar je Sony zagotovo predstavil izdelek, ki ga bodo kmalu posnemali vsi večji ponudniki.

Dostopen polnoformatnik – za njihova merila – so predstavili tudi pri Leici, saj bo njihov najcenejši polnoformatni »rangefinder« m-e na voljo že za skromnih 4500 evrov.

Povezljivi žepniki

Na področju zmogljivih žepnikov so se uresničile napovedi, da je Sony z modelom rx100 ukradel skoraj vso pozornost novinarjev in ocenjevalcev, saj se njegovemu velikemu, enopalčnemu 20-megatočkovnemu tipalu po šumu in dinamiki ni približal noben tekmec. Čeprav so vsi proizvajalci prenovili zmogljive žepniške serije in predstavili nove modele (canon s110 in g15, nikon p7700, panasonic lx7, olympus xz-2, leica d-lux 6), ti modeli niso prinesli večjih izboljšav, le nekoliko svetlejše objektive, boljše zaslone in malce izboljšan šum. Presenetila je tudi odločitev Canona, da v žepni s110 vgradi povezavo wifi, v g15 pa ne.

Samsung je večino razstavišča namenil prvemu fotoaparatu iz družine galaxy, ki ga poganja najnovejša različica androida in se lahko poveže v mobilna omrežja četrte generacije 4g (trenutno ga še ni mogoče uporabljati namesto mobilnika). Uporabniški vmesnik je bil pri hitrem preizkusu odziven, deskanje po spletu je delovalo brez zatikanja, prav tako nalaganje androidnih aplikacij. Kako pomembne so izkušnje iz mobilne telefonije in elektronskih tablic, je pokazala primerjava z Nikonovim androidnim fotoaparatom s800c, saj je bila uporabniška izkušnja precej okornejša.

Nekaj novih modelov je bilo tudi na področju superzumov. Panasonic je razstavil fz200, ki ima po celotnem območju objektiva fiksno zaslonko 2.8, pri Canonu pa so še nekoliko »raztegnili« objektiv, saj sx50 ponuja kar 50-kratno povečavo. Zapis raw postaja v zmogljivih superzumih vse pogostejši.

Objektivi za brezzrcalnike

Brezzrcalniški sistem m43, ki ga skupaj razvijata Panasonic in Olympus, je pokazal, da je ponudba objektivov v praksi pogosto pomembnejša od zmogljivosti in velikosti tipala. Zato so letos vsi ponudniki brezzrcalnikov poudarjali predvsem nove objektive, med katerimi je bilo največ svetlobno močnih fiksnih goriščnic.

Pri Panasonicu so z novim svetlobno močnim objektivom 35–100 mm (f2,8) dopolnili ponudbo vrhunskih zumov (prva sta bila 7–14 in 12–35 mm) in napovedali dve novi fiksni goriščnici za prihodnje leto (42,5 ter 150 mm). Olympus je napovedal objektiva 17 in 60 mm, pri Samsungu kljub skromnemu tržnemu deležu predstavljajo vedno nove objektive za brezzrcalni sistem nx (tokrat 12–24 in 45 mm), ponudbo za nex je končno izboljšal tudi Sony. Na sejmu so bili razstavljeni dva nova širokokotna zuma (11–18 in 16–50 mm) in fiksni objektiv 35 mm, prav tako so napovedali nove objektive, ki jih za Sony načrtujejo pri Zeissu (12, 32 in 50 mm).

Sony je nekoliko prenovil tudi same nexe, saj so predstavili petico tretje generacije (5r) in novo šestico, ki ima nekoliko manj zmogljivo tipalo kot sedmica (16 namesto 24 megapik) in slabše elektronsko iskalo, a bo zato nekaj stotakov cenejša (predvidoma približno tisoč evrov z objektivom 16–50 mm). Pri Fujiju so uslišali kritike, da je bil lanski brezzrcalnik x1 pro kljub nekaterim zanimivim rešitvam (hibridnemu iskalniku) in odličnemu tipalu preokoren in predrag. Zato so prvič pokazali novi x-e1, ki je precej manjši od predhodnika in ima samo elektronsko iskalo, a je ohranil enako tipalo in bo precej cenejši (okrog tisoč evrov).

Največja predstavitev Panasonica je pripadla tretji generaciji zmogljivega brezzrcalnika gh3, ki je namenjen predvsem videosnemalcem in je precej robustnejši od predhodnika (magnezijevo ohišje, zaščita pred vlago). Olympus je v nove pene (e-pl5 in e-pm2) vgradil tipalo iz zmogljivega om-5. Hasselblad pa je napovedal nov brezzrcalnik lunar, ki še najbolj spominja na baročno našemljeni in petkrat dražji Sonyjev nex 7.

Fotografski posebneži

Za nekatere fotografske potrebe niti polni format ni dovolj zmogljiv. Zato smo lahko letos videli tudi nekaj »srednjeformatnih« digitalnih modelov, ki so namenjeni predvsem modnim, tehničnim in pokrajinskim fotografom. Hasselblad je s h5d prenovil srednjeformatnega predhodnika h4d, za velikotipalno napravo so se odločili tudi pri Leici, saj bodo v novi seriji s ponudili 37-megatočkovno tipalo v velikem ohišju dslr – za dobrih 20.000 evrov.

Ponudniki dodatne opreme – luči, stojal, torb in pomnilniških sistemov – so zasedli precej sejemskega prostora, prav tako razstavljavci tiskarskih rešitev in fotoknjig, ki poskušajo fotografe prepričati, naj svoje izdelke kdaj tudi natisnejo. Fuji in Polaroid sta združila fotografsko in tiskalniško tehnologijo ter ponudila poceni »polaroide«, ki takoj izdelajo manjše sličice. Velike ponudnike računalniškega programja so večinoma zastopali distributerji, poleg tega je bilo kar nekaj manjših podjetij, ki ponujajo obdelavo večje količine fotografij in pripravo za tisk (outsourcing).

Nedigitalnih fotografskih izdelkov je bilo zelo malo. Ilford in Kodak nista imela na stojnicah niti škatlice fotografskega filma. Omejeno ponudbo je predstavila Agfa, pri črno-belih filmih še vztrajajo pri češki Fomi. Nove filmske fotoaparate izdelujejo samo še tradicionalni proizvajalci velikoformatnih kamer (Linhof, Alpa …) in nekateri tradicionalisti (Voigtländer, Leica, Zeiss). Proizvodnja fotografske kemije se seli v Indijo in na Kitajsko, na sejmu pa se je predstavilo nekaj kitajskih podjetij, ki fotografskim zanesenjakom izdelajo kopije poljubnih fotografskih klasik. Zanimanja za tovrstne izdelke je po svetu vse več – kljub skoraj popolni digitalni prevladi, so zatrdili njihovi predstavniki.

(Celotna fotogalerija je na flickru.)